Pandemija covida-19 je pustila globoke sledi – ne le v številu okuženih in umrlih, ampak tudi v posledicah, ki jih virus pušča za seboj. Mialgični encefalomielitis oziroma sindrom kronične utrujenosti (ME/CFS), stanje, ki je bilo že pred pandemijo pogosto napačno razumljeno, se zdaj vse pogosteje pojavlja pri tistih, ki so preboleli covid-19. A zakaj pravzaprav? Ali gre za povsem novo stanje, ali pa je pandemija zgolj osvetlila težavo, ki jo je medicina predolgo spregledovala?

Povečana pojavnost: zakaj zdaj?

Pred pandemijo je bil ME/CFS bolezen, o kateri so vedeli predvsem tisti, ki so se z njo osebno srečali, in peščica zdravnikov, specializiranih za ta področje. Danes pa podatki kažejo, da je pojavnost ME/CFS po pandemiji narasla kar za 15-krat. To je zaskrbljujoče dejstvo, ki od zdravstvenih ustanov zahteva temeljit premislek o pristopih k diagnozi in zdravljenju.

Raziskava, ki je zajela več kot 11.000 oseb, okuženih z virusom SARS-CoV-2, in skoraj 1.500 neokuženih posameznikov, je pokazala, da je skoraj 5 % prebolelih razvilo simptome ME/CFS, medtem ko je enako stanje opaziti pri manj kot 1 % neokuženih. Kaj to pomeni? Da je covid-19 sprožilni dejavnik, ki pri nekaterih ljudeh povzroča dolgotrajne zdravstvene težave, podobne tistim, ki jih poznamo pod imenom dolgi covid.

Prekrivanje simptomov: dolgi covid ali ME/CFS?

Tukaj se začne zapletati. Dolgi covid, stanje, ki ga mnogi prepoznajo po simptomih, kot so možganska megla, utrujenost in omotica, je izjemno podoben ME/CFS, kar lahko povzroči zmedo pri diagnozi. Medtem ko dolgi covid pogosto vključuje poškodbe organov ali posledice hospitalizacije, je ME/CFS opredeljen predvsem kot nevrološko stanje s specifičnimi značilnostmi, kot so poslabšanje po telesni aktivnosti, težave s koncentracijo in omotica ob vstajanju.

Na tej točki postane jasno, kako pomembno je, da zdravniki poznajo razliko med obema stanjem. Napačna diagnoza lahko bolnika vodi v krožno potovanje med specialisti – brez jasnih odgovorov ali ustrezne pomoči.

Slovenija: kako smo pripravljeni?

Slovenija ni izjema pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša povečanje primerov ME/CFS. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da približno 20 % ljudi po prebolelem covidu-19 poroča o dolgotrajnih simptomih, ki lahko vključujejo utrujenost. Toda dostop do specializiranega zdravljenja ostaja omejen. Ali bi morali razmisliti o ustanovitvi centrov za dolgi covid, kot jih poznajo v nekaterih zahodnih državah?

Poleg tega se pojavljajo vprašanja glede prepoznavanja stanja. Veliko slovenskih bolnikov poroča, da so njihovi simptomi pogosto pripisani stresu ali staranju – vendar ali je to res ustrezna razlaga? Vsekakor je potrebna širša kampanja ozaveščanja, tako za zdravstvene delavce kot za javnost.

Kaj pravijo raziskave?

Raziskovalci poudarjajo, da so okužbe, kot je covid-19, že dolgo prepoznane kot sprožilci ME/CFS. Ni pa še jasno, zakaj so nekateri posamezniki bolj dovzetni za razvoj tega sindroma kot drugi. Med hipotezami so avtoimunski odzivi, dolgotrajno vnetje ali celo spremembe v mikrobiomu črevesja, ki vplivajo na delovanje živčnega sistema.

Eden najpomembnejših izsledkov raziskav je potreba po zgodnji diagnozi in ustreznem upravljanju stanja. Bolniki, ki dobijo pravočasno pomoč, imajo boljše možnosti za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja. A kako pogosto se to v resnici zgodi? V Sloveniji, kjer so čakalne dobe pri specialistih dolge, je realnost pogosto drugačna.

Kaj lahko storimo?

Najprej in predvsem – ozaveščanje je ključno. Bolniki morajo poznati svoje simptome in vztrajati pri iskanju pomoči, čeprav so njihovi znaki sprva lahko zanemarjeni. Zdravniki pa morajo biti usposobljeni za prepoznavanje teh stanj, ki morda niso očitna, a lahko resno vplivajo na življenje bolnikov.

Poleg tega je nujno, da se več sredstev nameni raziskavam o ME/CFS in dolgem covidu. Samo z boljšim razumevanjem mehanizmov teh stanj bomo lahko razvili učinkovite metode zdravljenja – in bolnikom omogočili, da se vrnejo k aktivnemu življenju.

Povezava med covidom-19 in sindromom kronične utrujenosti je le vrh ledene gore, ki je pandemija razkrila. Slovenija, kot mnoge druge države, še vedno išče načine, kako se spopasti s temi dolgoročnimi posledicami. Vendar je jasno eno – le z zgodnjim prepoznavanjem, boljšim usposabljanjem zdravstvenih delavcev in nadaljnjimi raziskavami bomo lahko zagotovili pravo pomoč tistim, ki jih je pandemija prizadela na manj očiten, a vseeno uničujoč način.

Napisal: E. K.

Vir: Journal of General Internal Medicine, Freepik

Ko je pandemija COVID-19 na začetku leta 2020 močno vplivala na življenje vseh nas, so se mnogi izmed nas morali znajti v popolnoma novih situacijah. Eno izmed pomembnih vprašanj, s katerimi smo se soočili, je bilo, kako dokazati, da smo cepljeni proti temu virusu. Za mnoge je to pomenilo natančno shranjevanje papirnatih potrdil o cepljenju, ki so omogočala dostop do različnih storitev, potovanj in dogodkov. Toda v trenutnem času, ko se zdi, da pandemija upada, se mnogi sprašujejo – ali je še vedno potrebno hraniti ta potrdila? Kdo potrebuje fizične kopije, ko imamo vsa potrebna digitalna potrdila na dosegu roke?

Digitalizacija cepljenja in podatkov o cepljenju

V Sloveniji so bila potrdila o cepljenju proti COVID-19 shranjena v posebnem elektronskem registru cepljenih oseb (eRCO). Ta sistem omogoča enostaven dostop do vseh podatkov o cepljenju, ne glede na to, pri katerem izvajalcu so bila cepljenja opravljena. To pomeni, da so podatki o cepljenju vedno dostopni in se lahko kadarkoli pridobijo preko portala zVem, kjer so shranjeni v okviru Povzetka podatkov o pacientu (PPoP). Tako digitalna potrdila ne zahtevajo več fizičnega papirja, saj so informacije enostavno dostopne prek spleta.

Ali so fizična potrdila še potrebna?

Glede na to, da je vse shranjeno v elektronski obliki, se postavlja vprašanje, ali so fizična potrdila o cepljenju še vedno potrebna. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so vsi podatki o cepljenju že shranjeni v eRCO in dostopni preko portala zVem, kar pomeni, da ni nujno, da hranite fizično kopijo potrdila, če je to le za osebno rabo. Pravzaprav je možno, da lahko v prihodnosti za pridobitev morebitnega potrdila preprosto zaprosite za izpis v digitalni obliki.

Torej, vprašanje, ali naj fizična potrdila še vedno hranimo, se lahko zdi povsem brezpredmetno, saj so podatki vedno na voljo v elektronski obliki in so dostopni kjerkoli in kadarkoli. Seveda pa to ne pomeni, da so potrdila popolnoma brez pomena.

Kaj pa, če potrebujemo fizično kopijo?

Seveda so še vedno situacije, ko boste morda želeli imeti fizično kopijo svojega potrdila – na primer, v primeru, da nimate dostopa do interneta ali pa boste morali pokazati papirno verzijo v situacijah, kjer digitalni dokumenti niso dovoljeni. Vseeno pa bo za večino primerov digitalno potrdilo na portalu zVem zagotovo povsem zadostno. Če pa kdaj naletite na težave pri dostopu ali potrebujete papirno potrdilo, ga lahko brez težav izpišete iz sistema ali zaprosite za izpis v zdravstvenem domu ali pri izvajalcu cepljenja.

Zdravstvene koristi digitalizacije – hitreje, enostavneje, varneje

Zamisel o prehodu na digitalna potrdila ni le enostavna, temveč tudi varnejša in učinkovitejša. Manjša je verjetnost izgube ali zlorabe informacij, saj so vsi podatki shranjeni v varnem elektronskem sistemu. To pomeni, da se lahko izognete težavam, kot so izgubljeni lističi ali poškodovani dokumenti, kar bi včasih pomenilo težave pri dokazovanju cepljenja.

Vendar pa, čeprav je ta prehod na digitalizacijo bolj praktičen, se moramo zavedati, da so tako fizični kot digitalni dokazi pomemben del naše zgodovine in zdravja. Zgodbe o pandemiji, o našem prizadevanju za zdravje in dobro počutje, so dokumentirane in shranjene – bodisi v papirni obliki ali kot digitalni zapis.

Kaj to pomeni za vas?

Če ste se cepili proti COVID-19 in še vedno hranite potrdila o cepljenju v fizični obliki, ni nujno, da jih zavržete, vendar jih lahko pustite na varnem in enostavno uporabite elektronske različice potrdil. Digitalni zapis vam bo omogočil, da boste vedno imeli dostop do vseh pomembnih informacij, ne glede na to, kje ste. Po drugi strani pa, če vam je ljubša papirnata verzija, jo lahko obdržite – vendar vam to ne bo preprečilo, da boste imeli vedno pri roki potrebne podatke v digitalnem formatu.

Napisal: E. K.

Vir: NIJZ, Freepik

Nova različica COVID-19, poimenovana XEC, vse bolj priteguje pozornost znanstvenikov in zdravstvenih strokovnjakov. Po poročilih iz več evropskih držav, kot so Danska, Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska, se nova različica hitro širi in ima potencial, da v prihodnjih mesecih postane prevladujoča.

Kaj je XEC?

Različica XEC ni zgolj nova podrazličica virusa, ampak gre za t.i. rekombinantno različico. To pomeni, da združuje genske lastnosti prejšnjih različic, kar lahko poveča njeno nalezljivost in vpliv na človekovo telo. Ključna mutacija, ki jo opredeljuje, je sprememba na končni beljakovini (spike proteinu), zaradi katere je virus bolj učinkovit pri vezavi na človeške celice in s tem lažje povzroča okužbe.

Prvič odkrita junija letos v Nemčiji, različica XEC kaže zaskrbljujoč potencial za širitev. Trenutno je pojavnost te različice nizka, vendar se število primerov nenehno povečuje, predvsem v državah, kot so ZDA, kjer je prisotna v zveznih državah, kot so Kalifornija, Florida in New York.

Simptomi in prenos XEC

Strokovnjaki opisujejo simptome različice XEC kot podobne simptomom prehlada, kar otežuje njeno prepoznavanje. Med najpogostejšimi simptomi so:

• visoka temperatura,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• utrujenost,
• kašelj in/ali vneto grlo.

Zaradi teh simptomov je različico težko ločiti od običajnih sezonskih obolenj, kot sta gripa ali prehlad, kar lahko oteži pravočasno diagnozo in omejitev širjenja.

Ključna mutacija na končni beljakovini XEC različice omogoča virusu lažji vstop v celice, kar povečuje njegovo nalezljivost. Strokovnjaki napovedujejo, da bi ta različica lahko postala dominantna v jesenskem in zimskem času, ko so respiratorne okužbe sicer pogostejše.

Cepiva še vedno učinkovita, a previdnost ni odveč

Pomembno dejstvo je, da prilagojena cepiva, ki so bila razvita proti prejšnjim različicam, vključno z omikronom, še vedno zagotavljajo učinkovito zaščito pred hudimi oblikami bolezni. Kljub temu pa zdravstveni delavci opozarjajo, da cepiva morda niso tako učinkovita pri preprečevanju blagih okužb, kar bi lahko vplivalo na večje število okuženih.

Dr. Eric Topol, ugledni ameriški znanstvenik, je opozoril, da je pojavnost različice XEC za zdaj nizka, a kaže trend naraščanja, kar je treba pozorno spremljati. Zaradi njene nalezljivosti in sposobnosti izogibanja imunskemu odzivu bi lahko imela večji vpliv na javno zdravje, če bi postala prevladujoča.

Kaj to pomeni za ljudi?

Čeprav cepiva še vedno ponujajo dobro zaščito pred hujšimi oblikami bolezni, je ključnega pomena, da ljudje ostanejo previdni. Strokovnjaki svetujejo, da se posamezniki držijo osnovnih varnostnih ukrepov, kot so nošenje mask v zaprtih prostorih, izogibanje gneči, umivanje rok ter cepljenje z najnovejšimi različicami cepiva, ki vključujejo prilagoditve za boljše soočanje z mutacijami.

Kako naprej?

Zdravstveni uradniki po Evropi in ZDA se pripravljajo na možnost večjega porasta primerov XEC v hladnejših mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v zaprtih prostorih in se poveča možnost prenosa okužb. Skrb vzbujajoč potencial različice XEC pomeni, da bo treba natančno spremljati epidemiološko stanje in prilagajati strategije za preprečevanje širjenja okužb.

Medtem ko ostaja pojavnost te različice še vedno relativno nizka, so strokovnjaki že pozvali k pozornosti in spremljanju razvoja dogodkov. Prilagojena cepiva so še vedno najboljša obramba pred resnejšimi oblikami bolezni, zato strokovnjaki priporočajo cepljenje, še posebej ranljivim skupinam prebivalstva.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

Pandemija covida-19 je prinesla nešteto sprememb na Zemlji, a nenavadno je, da so njeni učinki segli še dlje – vse do Lune. Znanstveniki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so odkrili, da je med vrhuncem pandemije leta 2020 temperatura na površju Lune nenavadno padla. Raziskave, objavljene v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, so razkrile presenetljivo povezavo med spremembami na Zemlji in luninim površjem​.

Padec temperature na Luni za 8 do 10 stopinj

Medtem ko je bila Zemlja v času pandemije pod strogimi zaporami, so meritve na Luni pokazale nenaden padec temperatur za 8 do 10 Kelvinov (ekvivalentno Celziju). Največji vpliv je bil zaznan na bližnji strani Lune, ki je vedno obrnjena proti Zemlji. Znanstveniki so analizirali podatke iz merilnih naprav, nameščenih na Luni, in opazili, da je bila med aprilom in majem 2020 temperatura na površju nižja kot v prejšnjih in kasnejših letih​.

Kaj je povzročilo padec temperature?

Sprva so znanstveniki sumili, da so za padec temperature krive sončne pege. A ko te povezave niso našli, so začeli raziskovati drugo možnost – vpliv Zemlje. Luna in Zemlja sta plimsko povezana, kar pomeni, da se Lunina bližnja stran vedno sooča z Zemljo in prejema del sevanja, ki ga odbija Zemljina atmosfera. Med pandemijo so človeške dejavnosti, kot so promet in industrija, drastično upadle, kar je zmanjšalo onesnaženje zraka. Posledično je bilo manj oblakov, ki bi odbijali Sončevo sevanje proti Luni​.

Manj oblakov, manj toplote

Običajno Zemljina atmosfera deluje kot nekakšno ogledalo, ki odbija Sončevo svetlobo. Ko je bilo v atmosferi manj onesnaževalcev in oblakov zaradi omejitev, ki so jih povzročile zapore med pandemijo, je bilo manj Sončevega sevanja odbitega nazaj proti Luni. To je privedlo do znižanja temperatur na lunini površini, predvsem v času lunine noči, ko Luna ni neposredno obsijana s Soncem​.

Nenamerni učinek pandemije

Čeprav se zdi povezava med pandemijo na Zemlji in temperaturo na Luni na prvi pogled fantastična, znanstveni podatki kažejo, da je resnična. Pandemija covida-19 je tako pokazala, kako so dogodki na Zemlji lahko globalni in nenamerno vplivajo tudi na druga nebesna telesa.

Ta raziskava ponuja zanimiv vpogled v delovanje našega planeta in njegovih interakcij z Luno, pa tudi v širši pomen človeških dejavnosti na naš naravni satelit.

Zmanjšanje človeške aktivnosti zaradi pandemije je za kratek čas prineslo hladnejše razmere na Luni, kar je še en dokaz o moči vpliva Zemlje na svojega najbližjega soseda v vesolju​.

Napisal: E. K.

Vir: Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Freepik

LONDON – Neizbežna prihodnost: Nova pandemija pred vrati?

Britanski profesor Chris Whitty je v zadnjem govoru (The Guardian) opozoril na skorajšnjo ponovitev pandemije, ki bo podobna tisti, ki jo je povzročil COVID-19. Po njegovih besedah je verjeti, da ne bo več asimptomatskih prenosov smrtonosnih virusov, neodgovorno. Whitty opozarja, da se moramo pripraviti na novo veliko pandemijo in dodaja, da je “naslednja pandemija zagotovo pred nami.” Ta resna opozorila prihajajo ob istem času, ko Velika Britanija končuje javno preiskavo o reakcijah in napakah v času pandemije COVID-19.

“Situacija je bila katastrofalna”

Med pandemijo COVID-19 je britanski zdravstveni sistem pokazal ogromne pomanjkljivosti, predvsem v kapacitetah za intenzivno nego in pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega osebja. Profesor Whitty je bil zelo kritičen do odziva politikov in upravljanja zdravstvenega sistema. Poudaril je, da bi bila situacija še veliko hujša, če ne bi bilo uvedeno zaprtje (lockdown). “Situacija je bila katastrofalna, a brez zaprtja bi bila še slabša,” je dejal Whitty.

Eden ključnih problemov, s katerimi so se soočale bolnišnice, je bilo pomanjkanje postelj in prostora za bolnike v intenzivni negi. Veliko bolnišnic je bilo na robu zmogljivosti in zdravstveno osebje je delalo v izjemno težkih pogojih. Whitty je ob tem poudaril, da samo nakup novih postelj in kisikovih naprav ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenega osebja, ki bi te naprave lahko učinkovito uporabljalo.

“Brez izkušenega osebja smo nemočni”

Poleg kapacitet pa je največji izziv britanskega zdravstvenega sistema pomanjkanje izkušenih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko obvladovali tako zahtevne krizne situacije. “Lahko kupimo postelje, lahko povečamo prostor in dodamo kisikove naprave, vendar celoten sistem odpove, če nimamo izkušenega osebja, ki bi se lahko borilo v takih kriznih razmerah,” je poudaril Whitty.

Profesor Kevin Fong, zdravnik, ki je med pandemijo delal na frontni črti, je opisal svoje izkušnje kot zelo travmatične. Večkrat se je zlomil in začel jokati, ko je opisoval dneve, ko so se bolniki “dobesedno zrušili z neba” in je bilo toliko smrti, da niso vedeli, kam z mrtvimi telesi. “Na nekaterih oddelkih so mrtva telesa shranjevali kar v vrečah za smeti, ker ni bilo več prostora,” je dejal Fong.

Širjenje novih variant virusa po Evropi

Medtem ko svet počasi okreva po posledicah pandemije COVID-19, se v Evropi že pojavljajo nove, bolj nalezljive različice virusa. Zdravstveni strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo, da bi lahko nova pandemija kmalu spet udarila. V Sloveniji so zdravstveni strokovnjaki prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega širjenja nove različice koronavirusa v sosednjih državah, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi Slovenija soočena z novimi izzivi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja situacijo in že pripravlja morebitne scenarije za ponovni izbruh virusa.

Neenakosti v zdravstveni oskrbi – ključen problem prihodnosti

Profesor Whitty je v svojem govoru še poudaril, da neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev predstavljajo velik izziv pri spopadanju s prihodnjimi pandemijami. Po njegovih besedah moramo že zdaj začeti reševati te neenakosti, saj bomo v nasprotnem primeru ob naslednji pandemiji še bolj ranljivi. “Če ne bomo resno pristopili k reševanju teh problemov zdaj, ko imamo še čas, bo naslednja pandemija še hujša,” je dodal Whitty.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji trenutno sicer ni takojšnjih znakov ponovitve pandemije, a mnogi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključno, da se pripravimo na prihodnje izzive. Opozorila o pomanjkanju zdravstvenega osebja in neenakostih v dostopu do storitev so aktualna tudi pri nas. Epidemija COVID-19 je tudi v Sloveniji razkrila nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju intenzivne nege in razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Kot smo se naučili iz preteklih izkušenj, se pandemije širijo hitro, zato bo ključnega pomena, da okrepimo naš zdravstveni sistem, predvsem na področju preventive in odziva na izredne zdravstvene razmere.

Ne glede na to, ali bo naslednja pandemija udarila čez nekaj let ali desetletij, je profesor Whitty prepričan, da je njena ponovitev neizogibna. “Ne smemo biti nepripravljeni. Naslednja pandemija je samo vprašanje časa.” Njegova opozorila naj bodo tudi za Slovenijo opomin, da se moramo pravočasno pripraviti na morebitne prihodnje krizne razmere in izpopolniti svoj zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

V zadnjih tednih so številne države po svetu zabeležile porast okužb s COVID-19, kar ponovno vzbuja skrb med zdravstvenimi strokovnjaki in širšo javnostjo. Glavni dejavniki, ki prispevajo k temu naraščanju, vključujejo sprostitev zaščitnih ukrepov, kot so obvezna nošnja mask in omejitve druženja, ter zmanjšanje precepljenosti, saj zanimanje za dodatne odmerke cepiva upada. V določenih državah, zlasti tistih z nižjo precepljenostjo, so bolnišnice že začele poročati o povečanem pritisku na zdravstveni sistem, saj se število hospitalizacij ponovno povečuje.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na nevarnost prehitrega opuščanja preventivnih ukrepov in poziva k previdnosti. Čeprav se mnogim zdi, da je pandemija preteklost, virusi še vedno krožijo in lahko povzročijo resne zdravstvene težave, še posebej med ranljivimi skupinami prebivalstva. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se pojavljajo novi podtipi virusa, ki bi lahko imeli drugačne značilnosti v primerjavi s prejšnjimi sevi, kar otežuje nadzor nad pandemijo.

Poleg tega strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenja in poživitvenih odmerkov, ki lahko pomembno zmanjšajo tveganje za hujši potek bolezni. Vendar pa so mnogi ljudje, utrujeni od dolgotrajnih omejitev, manj naklonjeni ponovnemu cepljenju, kar predstavlja dodatno izziv za javnozdravstvene kampanje.

Države, kjer se okužbe hitro širijo, ponovno uvajajo nekatere zaščitne ukrepe, kot so obvezne maske v zaprtih prostorih in omejitve večjih zbiranj. Kljub temu je mednarodna skupnost razdeljena glede najboljšega pristopa k spopadanju z novim porastom okužb. Medtem ko nekatere države zagovarjajo strožje ukrepe, druge menijo, da je treba težiti k normalizaciji življenja ob hkratnem varovanju najranljivejših.

V prihodnjih mesecih bo ključnega pomena, kako bodo posamezne države uravnotežile zaščito zdravja prebivalstva z ohranjanjem družbenega in gospodarskega življenja. Ponovni porast okužb s COVID-19 nas opozarja, da pandemija še ni povsem mimo in da je potrebno ostati previden ter pripravljen na morebitne nove izzive.

EK; X, Pexels

Rod Stewart, 79-letni legendarni britanski pevec, je moral zaradi okužbe s COVID-19 odpovedati še dva koncerta v okviru svoje severnoameriške turneje. Stewart je že prej odpovedal svojo 200. in zadnjo predstavo v okviru dolgotrajne rezidence v Las Vegasu zaradi vnetja grla, zdaj pa so zdravstvene težave nadalje omejile njegovo turnejo.

Okužba s koronavirusom je povzročila, da je moral Stewart prestaviti načrtovane nastope v Statelineu v Nevadi in v Lincolnu v Kaliforniji, ki bi morala potekati 9. in 10. avgusta. Oba koncerta sta bila že prestavljena na kasnejše datume, in sicer na 18. in 20. avgusta. Stewart je svoje oboževalce prosil, naj obdržijo kupljene vstopnice, saj bodo veljale za nove datume.

Stewart se je svojim oboževalcem že javno opravičil na družbenih omrežjih, kjer je izrazil obžalovanje zaradi nevšečnosti, ki jih je povzročila odpoved koncertov. Oboževalci so mu v odgovor zaželeli hitro okrevanje in izrazili podporo.

Rod Stewart je v nedavnem intervjuju spregovoril tudi o svojem zdravju, pri čemer je poudaril, da kljub starosti namerava uživati v preostalih letih svojega življenja, kolikor bo le mogoče. Izpostavil je, da se zdaj bolj zaveda pomena zdravja in da namerava izkoristiti vso razpoložljivo medicinsko znanost za ohranjanje vitalnosti​.

Čeprav so oboževalci razočarani zaradi odpovedi, Stewart ostaja optimističen in se veseli prihodnjih nastopov, ko bo okreval. Njegova odpoved koncertov je še en opomin, da COVID-19 ostaja resna grožnja, ki lahko vpliva na ljudi vseh starosti in statusov.

EK; Zajem zaslona X, X

V zadnjih dneh je ameriško politično sceno pretresla novica, da je predsednik Joe Biden pozitiven na testu za COVID-19. Ta novica je še dodatno okrepila špekulacije in teorije zarote o morebitnem odstopu Bidena iz predsedniške tekme za leto 2024. Biden je v pogovoru za ameriški medij že omenil, da bi odstopil, če bi zdravniki ugotovili, da je resno bolan. Medtem se podpora nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu povečuje, zlasti po nedavnem strelskem incidentu, ki je še bolj razdelil ameriško javnost.

Bidenovi zdravstveni izzivi in reakcije

Bela hiša je potrdila, da je 81-letni Joe Biden pozitiven na COVID-19 in da ima le blage simptome. Njegov zdravnik Kevin O’Connor je sporočil, da predsednik le malo kašlja in mu teče iz nosu. Biden je prekinil svojo predvolilno pot v Las Vegasu in se umaknil v izolacijo na svojem domu v Delawareju, kjer bo nadaljeval delo na daljavo. “Počutim se dobro,” je Biden sporočil prek družbenih omrežij, kjer se je zahvalil vsem za dobre želje.

Politični pritiski in pozivi k umiku

Po Bidenovem slabem nastopu na televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom so se začeli pojavljati pozivi k njegovemu umiku iz kampanje. Vplivni demokratski kongresnik iz Kalifornije, Adam Schiff, je v sredo javno pozval Bidna k umiku, medtem ko je televizija ABC poročala, da je tudi vodja senatne večine Chuck Schumer izrazil podobno mnenje, čeprav je Schumerjev tiskovni predstavnik kasneje to zanikal.

Javnomnenjske ankete in odzivi demokratov

Nedavna anketa tiskovne agencije AP je pokazala, da kar dve tretjini demokratov menita, da bi bilo bolje, če bi Biden odstopil od kampanje za ponovno izvolitev. Ta občutek se širi predvsem zaradi Bidnovih zdravstvenih težav in njegovih pogostih komunikacijskih napak med javnimi nastopi. Medtem ko nekateri demokrati verjamejo, da bi Kamala Harris kot predsedniška kandidatka bolje vodila stranko, drugi menijo, da je Biden kljub vsemu še vedno najboljša izbira za volitve leta 2024.

Teorije zarote o odstopu in Kamali Harris

Glede na Bidnove zdravstvene težave so se okrepile teorije zarote, da bo Biden kmalu napovedal svoj umik iz predsedniške tekme. Ena izmed najpogostejših teorij je, da bo Kamala Harris prevzela njegovo mesto kot predsedniška kandidatka. Harrisova, ki je že zdaj ena najvplivnejših oseb v administraciji, bi lahko postala prva ženska in prva temnopolta predsednica ZDA, če bi Biden odstopil. Njena prisotnost v administraciji je ključna za pridobivanje podpore med različnimi demografskimi skupinami, zlasti med mladimi in manjšinami.

Podpora Donaldu Trumpu in politična polarizacija

Medtem ko se Biden sooča z vse večjimi izzivi, je podpora nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu v porastu. Nedavni strelski incident je še dodatno polariziral ameriško javnost, Trump pa je v svojih nastopih poudarjal, da bi bili taki incidenti manj verjetni, če bi bila njegova politika o orožju še vedno v veljavi. Trumpovi privrženci verjamejo, da je on edini, ki lahko ponovno vzpostavi red in varnost v državi.

Joe Biden se sooča z vse večjim pritiskom zaradi zdravstvenih težav in političnih spodrsljajev, kar je spodbudilo špekulacije o njegovem morebitnem odstopu iz predsedniške tekme leta 2024. Medtem se Kamala Harris pripravlja na možnost, da prevzame vajeti države, medtem ko Trump ponovno pridobiva podporo med Američani. Prihodnost ameriške politične pokrajine je negotova in napeta, saj se volitve leta 2024 hitro bližajo. Bidenovo zdravstveno stanje in sposobnost za učinkovito vodenje države bosta ključna dejavnika, ki bosta oblikovala prihodnje politične dogodke v ZDA.

Napisal: N. Z. Vir: www, foto: LOC GOV