Koliko let morate delati za 100 m² stanovanje v Evropi?
Nakup stanovanja ali hiše je sanje mnogih – a za marsikoga v Evropi to ostaja zgolj želja, saj je razmerje med povprečno plačo in ceno nepremičnin na nekaterih območjih naravnost zastrašujoče. Raziskava, ki primerja cene nepremičnin s povprečnimi neto dohodki, razkriva ogromne razlike med državami. Od Danske, kjer za nakup potrebujete dobrih devet let plač, do Češke, kjer to traja skoraj 25 let – situacija je vse prej kot enotna.
Danska: Država, kjer so nepremičnine še dosegljive
Na Danskem je za 100 kvadratnih metrov veliko nepremičnino potrebnih 114 povprečnih neto plač. To pomeni, da mora povprečen delavec zanjo delati približno 9 let in pol. Danska je s tem postala država z najugodnejšim razmerjem med dohodki in cenami nepremičnin v Evropi. Ta podatek morda preseneča, saj je Danska znana kot ena najdražjih držav Evropske unije – cene blaga in storitev so po podatkih Eurostata 43 % nad povprečjem EU. A razlog za boljšo dostopnost nepremičnin se skriva v visokih plačah in urejenem trgu nepremičnin, kjer povpraševanje in ponudba ostajata razmeroma uravnotežena.
Slovenija: Sanje o lastništvu oddaljene več kot dve desetletji
Medtem ko Danci morda gledajo na nepremičnine kot na dosegljiv cilj, je slika v Sloveniji precej drugačna. Pri nas je za nakup 100 kvadratnih metrov velike nepremičnine potrebnih kar 261 povprečnih neto mesečnih plač. To pomeni, da bi povprečen Slovenec moral za takšno nepremičnino delati skoraj 22 let – in to pod pogojem, da bi celotno plačo namenil varčevanju, kar pa je seveda nemogoče.
Če se osredotočimo na realnejši scenarij, kjer bi posameznik varčeval polovico svoje mesečne plače, bi potreboval več kot 43 let, da bi privarčeval dovolj za takšno nepremičnino. To Slovenijo uvršča na rep evropske lestvice, kar kaže na problematično razmerje med plačami in cenami stanovanj.
Kdo je na dnu lestvice?
Če mislite, da je slovenska situacija težka, je pogled na Češko še bolj šokanten. Tam je za nakup 100 kvadratnih metrov nepremičnine potrebnih kar 297 mesečnih neto plač, kar pomeni skoraj 25 let dela. Podobno je na Slovaškem, kjer je potrebnih 274 plač, kar ustreza 23 letom dela. Te države se soočajo z izjemno nizkimi povprečnimi plačami v primerjavi s cenami nepremičnin, kar pomeni, da je za povprečnega prebivalca lastništvo nepremičnine skoraj nedosegljiv cilj.
Primerjava z Zahodno Evropo: Večja plača, manjši problem
Na Irskem je za nakup nepremičnine potrebnih 123 mesečnih plač, na Švedskem 129. To pomeni, da prebivalci teh držav za lastništvo nepremičnine delajo približno 10 let. Razlog za to je v višjih povprečnih plačah, ki omogočajo hitrejše varčevanje za večje naložbe, kot so stanovanja ali hiše.
Kaj pa svet?
Če pogledamo širše, je najugodnejša država za nakup nepremičnine glede na povprečno plačo Južna Afrika, kjer je za nakup 100 kvadratnih metrov potrebnih le 71 povprečnih mesečnih plač – to je nekaj več kot 6 let dela. Tudi ZDA se ponašajo z ugodnim razmerjem, saj je potrebnih 76 plač, čeprav se cene močno razlikujejo med posameznimi zveznimi državami.
Na drugem koncu lestvice pa najdemo Nepal, kjer je za nakup nepremičnine potrebnih neverjetnih 684 povprečnih neto plač. V Turčiji je situacija podobno zaskrbljujoča, saj je potrebnih 631 plač, kar pomeni, da bi tamkajšnji prebivalci morali delati več kot 52 let, da bi si lahko privoščili 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje.
Nepremičninska dostopnost v Evropi pod drobnogledom
Raziskava jasno kaže, da dostopnost nepremičnin v Evropi močno niha, pri čemer zahodne države še vedno ponujajo relativno ugodne možnosti za povprečne državljane, medtem ko srednja in vzhodna Evropa zaostajata. Slovenija, ki bi lahko s svojimi naravnimi lepotami in kakovostjo življenja privabljala mlade družine, mora nujno nasloviti problem predragih nepremičnin. Brez reform na področju stanovanjskih politik in povečanja dostopnosti stanovanjskega trga bo lastništvo doma za mnoge ostalo le sanje.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Jelinčič: “Vegani močno prdijo. Jih bo vlada nekaj pobila?”
Danska uvaja davek na prdenje krav – so vegetarijanci in vegani naslednji na seznamu?
KOPENHAGEN –Ko so Danci objavili, da bodo obdavčili krave zaradi njihovih emisij metana, je zadeva postala globalna tema. Vprašanje pa se postavlja: kako daleč bo šla “vojna” proti toplogrednim plinom? In ali bomo kmalu plačevali za vsako zaužito stročnico?
V preteklosti so se davki vedno nanašali na klasične zadeve – dohodek, nepremičnine, morda celo luksuzne dobrine. A zdaj, ko je planetarno segrevanje nova “priljubljena tema”, se vlade trudijo najti nove, pogosto nenavadne načine za zmanjšanje emisij. Danska, znana po svoji inovativnosti, je sklenila obdavčiti krave. Ja, prav ste prebrali. Krave.
Metan in krave – zakaj?
Verjetno si ob tem predstavljate, kako krave brezskrbno žvečijo travo na podeželju, a hkrati »obdelujejo« ozračje z metanom. Ta plin, ki nastaja v procesu prebave (po domače: prdenje in riganje), ima kar 25-krat večji vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (FAO) živinoreja prispeva približno 14,5 % vseh toplogrednih plinov, metan pa predstavlja levji delež.
Če se osredotočimo zgolj na eno kravo, bi lahko rekli, da letno proizvede med 100 in 200 kilogrami metana – količina, ki si jo je težko predstavljati, dokler ne pomislite na vse krave skupaj. Danska je ocenila, da bodo z obdavčitvijo zmanjšali število živine, s tem pa posledično vplivali na emisije. A vprašanje, ki ostaja: ali bo ta ukrep dejansko spremenil karkoli?
Vegetarijanci in vegani – brez skrbi?
A ukrep se ni ustavil pri kravah. Javnost je začela razpravljati: kaj pa ljudje, ki jedo večinoma rastlinsko hrano? Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika – glavne sestavine vegetarijanskih in veganskih jedilnikov – so namreč znane po tem, da povzročajo »napenjanje«. Ali bodo ti potrošniki naslednji, ki bodo deležni davka?
Slovenski politik Zmago Jelinčič je na Twitterju cinično pripomnil: »Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila, ostalim pa nabila davek?« (vir: Twitter).
Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila,…
Čeprav je bil njegov komentar sarkastičen, se dotakne zanimivega vidika: kaj vse smo pripravljeni regulirati v imenu ekologije? In ali smo res pošteni, ko iščemo rešitve samo tam, kjer jih je lažje uveljaviti?
Kdo plača ceno?
Davki na krave morda zvenijo kot rešitev, a se ob tem pojavljajo številni zapleti. Danska kmetijska industrija opozarja, da bo ta davek neizogibno zvišal ceno mesa in mlečnih izdelkov. V deželi, kjer so smørrebrød (tradicionalni danski sendviči) in mlečni izdelki del vsakodnevnega jedilnika, bo to zagotovo udarilo predvsem nižji sloj prebivalstva.
Kaj pa Slovenci? Naša živinoreja morda ne dosega danskih razsežnosti, a kmetje se že zdaj soočajo s pritiski zaradi strogih okoljskih predpisov Evropske unije. Z dodatnimi davki bi lahko slovenski kmetijski sektor, ki je že tako ranljiv, doživel resen udarec. Kot pravi Kmetijska zbornica Slovenije: »Slovenski kmetje so že sedaj obremenjeni z okoljskimi regulativami, dodatni ukrepi bi povzročili odseljevanje iz panoge« (poroča Kmetijski glas).
Kaj nas uči Danska?
Danska se na prvi pogled zdi kot laboratorij za okoljske eksperimente. Njihov davek na krave bi lahko deloval kot model za druge države, a kritiki opozarjajo na vrzeli v sistemu. Čeprav obstajajo tehnološke rešitve, kot so prehranska dopolnila, ki zmanjšujejo izpuste metana za do 30 %, je težava bolj kompleksna. Se bomo za reševanje planeta odpovedali nečemu tako osnovnemu, kot je govedina?
Slovenija, čeprav manjša in z drugačno živinorejsko strukturo, se lahko znajde pred podobnimi izzivi. A naše okoljske politike bi morale upoštevati specifične lokalne razmere. Medtem ko Danci eksperimentirajo, Slovenci še vedno razpravljamo o tem, kako uskladiti tradicijo in okolje. Lahko si le predstavljamo, kako bi javnost reagirala na davek na krave v državi, kjer so golaž, krvavice in goveja juha skoraj svete jedi.
Danska s svojim davkom na krave odpira nova poglavja v boju proti podnebnim spremembam, a pri tem pušča za sabo številna vprašanja. Je res pravično obdavčiti govedo, medtem ko ostajajo veliki onesnaževalci nedotaknjeni? In, kar je še pomembneje – kdo bo na koncu plačal to ceno? Morda bi morali namesto hitrih rešitev začeti razpravo o tem, kako zgraditi trajnostno družbo, ki bo upoštevala vse – od kmetov do končnih potrošnikov.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Počitnice se spremenile v tragedijo: Sipina zasula dva nemška dečka
V Severni Jutlandiji na Danskem je v torek, 28. avgusta 2024, prišlo do tragične nesreče, v kateri sta umrla dva nemška dečka, stara devet in dvanajst let. Dečka sta bila na družinskih počitnicah, ko sta se odločila kopati luknjo v sipini na plaži. Med igro se je sipina zrušila, kar je povzročilo, da sta bila zakopana pod velikim kupom peska.
Reševalna akcija Ko se je sipina zrušila, so ljudje na plaži nemudoma priskočili na pomoč. Po poročanju danskih medijev je približno 25 ljudi poskušalo z golimi rokami izkopati dečka izpod peska. Reševalci so prispeli na prizorišče in uporabili vso potrebno opremo, vendar je trajalo 40 minut, da so ju izvlekli. Oba dečka sta bila v kritičnem stanju prepeljana s helikopterjem v univerzitetno bolnišnico v Aarhusu, kjer sta žal podlegla poškodbam.
Redkost takšnih nesreč Strokovnjaki so poudarili, da so takšne nesreče redke, saj sipine običajno niso dovolj stabilne, da bi omogočale kopanje globokih lukenj. Vendar so nedavne obilne padavine zmočile pesek, zaradi česar je bil ta bolj stabilen in nevaren. To je verjetno omogočilo dečkoma, da sta izkopala globljo luknjo, kar je na koncu povzročilo zrušitev sipine.
Na isti dan je sipina na jugozahodu Severne Jutlandije zasula še enega dečka, vendar so ga pravočasno rešili, ne da bi utrpel poškodbe. Ta dogodek je še dodatno spodbudil danske oblasti, da so javnost pozvale k večji previdnosti pri obisku sipin na zahodni obali, saj lahko postanejo nestabilne zaradi vremenskih razmer.
Opozorila in previdnostni ukrepi Po tej tragični nesreči so danske oblasti izdale opozorilo vsem obiskovalcem plaž na območju sipin. Pozvali so k previdnosti in priporočili, naj se izogibajo kopanju globokih lukenj v sipinah, še posebej po močnih deževjih, ki lahko povzročijo nestabilnost terena. Kljub redkosti takšnih dogodkov je pomembno, da obiskovalci upoštevajo varnostne ukrepe in se zavedajo tveganj, povezanih z naravnimi formacijami, kot so sipine.
EK; Zajem zaslona X, X
To sta Čeha, ki sta sinoči TAKO okradla Slovence, Zorman direkten
Bil je očiten prekršek, dva Danca sta stala v 6-metrskem prostoru, a je Slovenija ostala brez 7-metrovke…
LILLE – Žal se na teh olimpijskih igrah preveč govori o sodnikih, Žal si to zaslužijo, trpijo pa športniki. Še je svež spomnim, kako je sodniška trojka pomagala košarkarjem ZDA proti Srbiji v polfinalu. Nekaj manj očitnega, a še vedno vidnega pa se je zgodilo v polfinalu rokometnega turnirja. Danska je v epski končnici, ko je Slovenija dvakrat nadoknadila -6 golov, slavila za gol – 31:30. A imela ob tem tudi blazno srečno. Češki sodniški par Vaclav Horacek&Jiri Novotny ni dosodil očitne 7-metrovke, s katero bi Slovenija lahko izenačila in izsilila podaljšek!
Aleks Vlah, najboljši slovenski strelec na teh igrah, je kljub težavam s poškodbo (v četrtek ni treniral) prevzel odgovornost v zadnjem napadu za izenačenje. Bil je očiten prekršek, dva Danca sta stala v 6-metrskem prostoru, a je Slovenija ostala brez 7-metrovke…
“Seveda sem razočaran, žalosten. Nekdo je še pritekel v obrambo, po mojem občutku je zamudil, nekdo od naših mi je naredil blok, šel sem vmes, ob tem me je nekdo povlekel za roko, drugi, sem imel občutek, da je bil v vratarjevem prostoru. Prišel sem do strela, a očitno ni bilo dovolj za sedemmetrovko. Težko kaj komentiram, tudi če mislim drugače, pa to ne bo ničesar spremenilo,” je za Siol razočarano povedal Aleks Vlah.
Dva igralca sta stala čez črto pri metu Vlaha… čista sedemmetrovka, še posebej glede na to kaj so piskali na drugi strani… tole je čisti rop!!! pic.twitter.com/0xDD1ZSuAj
“Če sem čisto kratek, sojenje skozi celotno tekmo ni bilo na nivoju olimpijskih iger, kaj šele polfinala takšnega tekmovanja. Enostavno vse te malenkosti so šle na njihovo stran, enako se je zgodilo na koncu. Žal mi je zaradi fantov. Dejstvo je, da rokomet zaradi takšnih stvari nikoli in nikoli ne bo globalen šport. Tu so sodniški kriteriji in pravila vse preveč ohlapna od ustavljanja ure, prekrškov, pasivnosti,” je dodal selektor Uroš Zorman.
Jutri za kolajne
Slovenija bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri igrala za bron, tekmec bo Španija; za naslov olimpijskih prvakov se bosta ob 13.30 pomerili Nemčija in Danska.
Pripravil: Nadlani.si Foto: Zajem zaslona FB
Po uvrstitvi v polfinale OI se je oglasil selektor Uroš Zorman
“Na nas je, da presežemo košarkarje, njihovo četrto mesto na olimpijskih igrah,“ je po sinočnjem uspehu dejal Dean Bombač.
LILLE – Slovenska moška rokometna reprezentanca je na zadnji četrtfinalni tekmi olimpijskih iger premagala Norveško s 33:28 in se uvrstila v polfinale olimpijskih iger. Tako so naši rokometaši „ujeli“ košarkarje, ki so bili v polfinalu olimpijskih iger leta 2021 v Tokiu – tam so potem klonili najprej v polfinalu proti Francozom, potem v boju za bron še z Avstralci.
Več kot košarkarji
“Na nas je, da presežemo košarkarje, njihovo četrto mesto na olimpijskih igrah,“ je po sinočnjem uspehu dejal Dean Bombač, ki je zaradi strela v glavo, med izvajanjem 7-metrovke, predčasno končal tekmo, a to ni vplivalo na naše fante.
Piše se zgodovina! Slovenija je v polfinalu OI – NaDlani.si “Vrhunska predstava, maksimalen fokus, želja …, ni slučajno, da smo danes tu, kjer smo. Pišemo zgodovino. Fantom čestitke, kapa dol,“ jim je priznal selektor Uroš Zorman, ki v pogovoru za Val 202 in TV Slovenija ni skrival navdušenja nad svojimi varovanci, s katerimi se je po koncu tekme iskreno veselil na sredini terena….
“Niti v enem trenutku nismo podvomili v zmago,“ je zatrdil Blaž Janc, ki je ob Aleksu Vlahu udarna sila naše reprezentance. Janc je sinoči Norvežanom zabil devet golov, Vlah 11. “Ni za zganjati evforije, vsi vemo, kaj je v igri, samo nadaljevati moramo tako, kot smo igrali doslej …, danes smo res dobro nadzirali tekmo,“ je kapetansko povedal Jure Dolenec.
V petek za finale
Igre se nadaljujejo. Če je bilo sinoči nekaj minut za slavje in zgodovinski preboj v polfinale, pa je danes nov dan. Jutri pa nova tekma: v petek se bo v Lillu Slovenija ob 21.30 za finale pomerila z Danci, drugi polfinalni par tvorita Španija in Nemčija.
Kako je bilo v četrtfinalu?
Slovenija je v skupinskem delu tekmovanja v Parizu premagala Hrvaško z 31:29, Švedsko z 29:24 in Japonsko z 29:28. Proti Španiji je izgubila z 22:25, proti Nemčiji pa z 29:36.
Na današnji prvi četrtfinalni tekmi je Španija po podaljšku premagala Egipt z 29:28. Na drugi je bila Nemčija po še enem podaljšku boljša od Francije s 35:34, na tretji pa je Danska v rednem delu ugnala Švedsko z 32:31.
Pripravil: Nadlani.si Foto: FB RZS
Zakaj je Slovenija tretja, če ima isto točk kot Danska? Hrvati pojasnjujejo bizarno sceno
V naši skupini C je v predtekmovanju največ točk zbrala Anglija, ki napreduje kot 1. s petimi točkami, Danska in Slovenija sta zbrali po tri točke
KÖLN – Slovenija se veseli. S prebojem v osmino finala evropskega prvenstva se je Kekova reprezentanca zapisala med nesmrtne. S pragmatično in borbeno igro nam je uspelo: tri tekme, trije remiji, tri točke – dovolj za 3. mesto v zahtevni skupini, kjer so Slovenijo že ob žrebu vsi odpisali…
V naši skupini C je v predtekmovanju največ točk zbrala Anglija, ki napreduje kot 1. s petimi točkami, Danska in Slovenija sta zbrali po tri točke, Srbija pa gre z dvema točkama domov…
Slovenija in Danska pa sta skupino končali z enakim številom točk, gol razliko in remijem v medsebojnem obračunu. Ekipi sta, tako Index.hr, izenačeni tudi po številu rumenih kartonov na tem tekmovanju. Na koncu je bilo treba uporabiti še kriterij uvrstitve v kvalifikacijah za Euro 2024, zaradi tega so Danci skupino končali kot drugi, Slovenci pa kot tretji, poudari Index. Ekipi sta se merili v minulih mesecih: oboji so zbrali po 22 točk, a je Danska doma zmagala z 2:1, v Ljubljani pa je bilo 1:1.
Hvala sosedom za pojasnilo. Bistveno pa je, da smo napredovali!
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.