Višina kazni je odvisna od stopnje prekoračitve. Na primer, prekoračitev hitrosti do 10 km/h nad dovoljeno mejo običajno prinese globo v višini 40 evrov. Če voznik prekorači hitrost za 10 do 20 km/h, se kazen poveča na 80 evrov. LJUBLJANA - Na slovenskih avtocestah je omejitev hitrosti določena na 130 km/h, kar velja za osebna vozila in motorna kolesa. Ta omejitev je standardna za večino avtocest v Sloveniji, razen na določenih odsekih, kjer so zaradi posebnih okoliščin, kot so gradbena dela, gost promet ali nevarni odseki, postavljene nižje omejitve hitrosti. V takih primerih so vozniki dolžni upoštevati prometno signalizacijo, ki lahko omejitev hitrosti zniža na 110 km/h, 100 km/h ali celo manj.​ Kje in kdaj? Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah b

Ko dijaki štejejo dneve do ključnega življenjskega izpita, jih ne skrbi le učna snov – skrbi jih, ali bodo do šole sploh prišli pravočasno. Obsežna obnova štajerske avtoceste, ki se začenja tik pred maturo, je v Celju in okolici sprožila val negotovosti. Dars sicer mirno zatrjuje, da bo najzahtevnejši del del potekal šele po koncu izpitov. A dijaki niso prepričani – in zahtevajo več kot le obljube. O tem poroča portal N1. Med obljubami in realnostjo: kaj skrbi dijake? Celjskim dijakom se zdi, da jih država znova pušča ob strani. Tokrat zaradi napovedane prenove štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami, ki bo prometno najbolj obremenjena vse do konca junija. Prav v času, ko tisoče dijakov v regiji opravlja maturo, izpit, ki pomembno vpli

Dars uvaja sistem prilagajanja hitrosti na avtocestnih vpadnicah v Ljubljano, Podnebni svet pa predlaga trajno znižanje hitrosti na 110 km/h. Prometni strokovnjaki svarijo: zastoji niso posledica hitrosti, temveč prevelikega števila vozil. LJUBLJANA – Vsak, ki se vsako jutro prebijate proti prestolnici, poznate občutek: gneča, kaotično menjavanje pasov, zaviranja iz nič – in potem nenadoma vse spet steče. Ampak zakaj? Zakaj se promet kar sam ustavi, čeprav ni nesreče ali del na cesti? Krivci so – ironično – vozniki sami. Natančneje, tisti, ki prehitro pospešujejo, nato pa sunkovito zavirajo. In ko se to dogaja na tisoče vozil hkrati, dobimo t. i. fantomske zastoje. “Če se tok ustavi, se hitrost zmanjša, začnejo se zastoji in posledica je daljši potovalni �

V svetu odvetništva, kjer se prepletajo močni interesi in vplivni posamezniki, se je ime Nine Zidar Klemenčič pogosto pojavljalo v ospredju. Njena vloga v odmevnih primerih je bila dolgo časa cenjena, a nedavna razkritja so njeno delovanje postavila pod vprašaj. Ali gre za nesporazum ali za globlje zakoreninjene prakse, ki mečejo senco na pravni sistem? Sodelovanje z DARS-om Jeseni 2023 je izbruhnila afera, povezana z domnevnimi podkupovanji pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS). V središču pozornosti se je znašla odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je z DARS-om sodelovala kot pravna svetovalka. V obdobju od leta 2020 do 2023 je njena odvetniška družba z DARS-om ustvarila skoraj 500.000 evrov prometa, predvsem za svetovanje pri avtovlekah. Njena vloga je vk

V Sloveniji se obeta ena največjih sprememb prometne politike v zadnjih letih – predlog za znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah. A medtem ko zagovorniki poudarjajo koristi – manj izpustov, manj nesreč, nižjo porabo goriva – se na drugi strani že krešejo mnenja. Je ta ukrep res nujen ali gre zgolj za novo omejitev, ki bo voznike še bolj udarila po žepu? Podnebni svet, neodvisno znanstveno telo, ki svetuje vladi pri podnebni politiki, je na nedavni seji predstavil skrb vzbujajoče podatke o rasti izpustov toplogrednih plinov iz prometa. Kljub prizadevanjem za prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti, se promet v Sloveniji vsako leto povečuje, tako osebni kot tovorni. Zato je bil na mizo položen predlog: znižanje največje dovoljene hitrosti na avtoces

Ko se vsako jutro in popoldne po ljubljanski obvoznici vije nepretrgan tok avtomobilov, si marsikateri voznik zastavlja isto vprašanje: je to res edini način? Kolone, nenadni zastoji, vožnja po sistemu “gas – zavora” in večni kaos ob nesrečah so že tako del vsakdanjika, da jih večina jemlje kot nujno zlo. A DARS trdi, da ima rešitev – dinamično uravnavanje hitrosti, ki bi promet po ljubljanskem obroču in njegovih vpadnicah spravilo v bolj gladek, enakomeren tok. Gre za sistem, ki v tujini – v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem – že dolgo deluje, pri nas pa bo šele pokazal svojo pravo vrednost. Toda kako natančno bo to videti? Bo ta sistem res izboljšal pretočnost ali bomo dobili še eno prometno novost, ki bo v praksi povzročila več slabe volje kot

Če ste se v zadnjem času peljali po slovenskih avtocestah, ste gotovo opazili, da so nekateri odseki že zdaj obremenjeni do skrajnosti – kaj šele, ko se začnejo obsežna gradbena dela! Leto 2025 bo prineslo vrsto zapor, prometnih preusmeritev in posledično – neizogibnih zastojev. Še posebej kritično bo na štajerskem in primorskem kraku, kjer bo DARS začel dva največja projekta zadnjih let: širitev štajerske avtoceste in postavitev protivetrnih ograj na vipavski hitri cesti. Nič kaj vzpodbudne novice za voznike, ki se že zdaj vsakodnevno prebijajo skozi jutranje konice proti Ljubljani ali večerne zastoje na izhodih iz prestolnice. Bi se temu lahko izognili? Ali pa bomo še eno leto preklinjali počasno vožnjo po deloviščih? Tretji pas na štajerski vpadnici: kon

Če ste mislili, da so bila zadnja leta prometno naporna, se pripravite – leto 2025 bo eno najbolj intenzivnih let za slovenske voznike! DARS in Ministrstvo za infrastrukturo napovedujeta več velikih projektov, ki bodo popolnoma preoblikovali ključne prometne poti. Od rekonstrukcije avtocest, prenove predorov, širitve pasov do novih tehnoloških rešitev na ljubljanskem obroču – pričakovati je mesece dolge prometne izzive, ki bodo vplivali na vse voznike. Če boste v prihodnjih mesecih pogosto obtičali v kolonah, se pripravite na potrpežljivost. Toda ali bodo vse te spremembe dolgoročno prinesle izboljšanje? Ljubljanski obroč: dinamično upravljanje hitrosti – tehnologija, ki naj bi rešila zastoje? Ljubljanska obvoznica že desetletja velja za eno najbolj prom

Vožnja brez veljavne e-vinjete je past, v katero je letos padlo že na tisoče voznikov, pri čemer je Dars samo v letu 2024 zbral več kot 20 milijonov evrov kazni. Čeprav je 300 evrov globa, ki jo marsikdo občuti kot hud udarec, se vam v določenih okoliščinah kazni lahko izognemo. Kaj morate storiti, da bi se izognili neprijetnim posledicam in denarnim izgubam? Ključno je, da ukrepate hitro – in premišljeno. E-vinjeta: več kot zgolj obveznost Odkar je Slovenija pred tremi leti uvedla sistem elektronskih vinjet, se je način cestninskega nadzora korenito spremenil. Brez papirja in nalepk na vetrobranskem steklu je e-vinjeta vezana na registrsko številko vozila, kar omogoča natančen in avtomatiziran nadzor. Kamera vas opazi – ali bolje rečeno, vašo registrsko števi

Vsako leto ob tem času se vozniki po vsej Sloveniji soočajo z istim izzivom – podaljšanje ali nakup nove vinjete. Odkar je bila uvedena elektronska vinjeta, je postopek sicer bolj preprost, vendar DARS opozarja na eno najpogostejših težav: napačen vnos registrske oznake vozila, ki lahko povzroči nevšečnosti in dodatne stroške. Kako se izogniti tem pastem? Preverimo. Napake, ki jih vozniki pogosto spregledajo Kljub poenostavljenemu postopku nakupa e-vinjete se številni uporabniki znajdejo v neprijetni situaciji zaradi preprostih, a ključnih napak. Najpogostejši krivci? Napačno vnesena registrska številka, izbira napačnega cestninskega razreda ali natančen datum začetka veljavnosti. Branka Videtič, direktorica Področja cestninjenja pri DARS-u, pojasnjuje: "Najv