Slovenska vlada je s predstavitvijo novega davka na nepremičnine dvignila precej prahu. Gre za enega ključnih ukrepov, ki naj bi prerazporedil davčna bremena – z dela na premoženje. A vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri Slovenec, je jasno: ali bo davek res izboljšal položaj srednjega sloja, kot trdi vlada, ali pa bo to le še ena dodatna obremenitev za državljane?

Zbrana sredstva in obljube o višjih plačah

Premier Robert Golob je napovedal, da bo davek na nepremičnine zbral približno 600 milijonov evrov letno, kar bi pomenilo eno največjih davčnih reform v zadnjem desetletju. Denar naj bi bil namenjen izključno razbremenitvi dela, kar naj bi se odrazilo v višjih neto plačah. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da predlog vključuje dva ključna ukrepa: novo posebno osebno olajšavo v višini 2000 evrov letno za dohodke iz rednega delovnega razmerja ter spremembo dohodninske lestvice.

Kaj to pomeni v praksi? Zaposleni z minimalno plačo naj bi po teh izračunih prejel 320 evrov več na leto, medtem ko bi zaposleni s povprečno plačo lahko računal na približno 520 evrov višjo neto plačo. Toda ali bo ta načrt dejansko izvedljiv? Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se to sliši bolje na papirju kot v resnici.

Kako bo davek vplival na nepremičninski trg?

Ena ključnih značilnosti novega davka je njegova progresivnost. Prva nepremičnina, kjer lastnik stalno prebiva, bo oproščena davka, medtem ko bodo dodatne nepremičnine obdavčene po precej višjih stopnjah. Tak pristop, pravijo vladni predstavniki, bo spodbudil lastnike, da neizkoriščene nepremičnine dajo v najem – kar bi lahko nekoliko razbremenilo trenutno kritično situacijo na nepremičninskem trgu.

Toda skeptiki opozarjajo, da bi ta davek lahko imel tudi nasprotne učinke. Ali bodo lastniki praznih stanovanj dejansko znižali najemnine, da privabijo najemnike? Ali pa bodo – v luči višjih stroškov – preprosto zvišali najemnine, kar bo še dodatno obremenilo najemniški trg?

Primerjave s tujino – res sledimo evropskim trendom?

V evropskem kontekstu Slovenija zaostaja, ko gre za obdavčitev premoženja. V državah, kot so Danska, Francija in Nemčija, davek na nepremičnine že vrsto let velja za ključen vir prihodkov, s katerim financirajo socialne programe. V Sloveniji pa so obstoječe dajatve, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), razdrobljene in po mnogih ocenah neučinkovite. Predlagani davek naj bi združil te obstoječe dajatve v enoten sistem.

Kljub temu ostaja vprašanje, kako bodo ljudje sprejeli nov davek v praksi. Medtem ko se v državah z daljšo tradicijo progresivne obdavčitve premoženja ta sredstva pogosto neposredno vračajo v lokalne skupnosti, pri nas ljudje izražajo dvome o tem, ali bo zbrani denar res namensko uporabljen.

Dve plati medalje

Čeprav je davek na nepremičnine zasnovan kot orodje za večjo pravičnost, odpira številna vprašanja. Bo res pomagal srednjemu sloju, kot trdi vlada? Načrti za razbremenitev plač so sicer ambiciozni, vendar je ključno vprašanje, ali bo nova obdavčitev nepremičnin res zadoščala za tako visoko prerazporeditev davčnih bremen.

Minister Matjaž Han je bil ob napovedi novega davka previdno optimističen, a hkrati priznal, da bo to »trnova pot«. Zakonodaja mora biti pripravljena do konca leta 2025, zato bodo podrobnosti še predmet razprav.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

HRVAŠKA – Znižanje davkov na delo bo prineslo koristi vsem, še posebej tistim, ki najbolj trdo delajo. Premier Andrej Plenković je 22. septembra 2024 napovedal pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki bodo znižale največje dovoljene stopnje davka na dohodek. Cilj reforme je jasen: povečanje plač za vse zaposlene, kar bo spodbudilo gospodarstvo in izboljšalo standard življenja za vse Hrvatice in Hrvate. Slovenija bi morala razmisliti o podobni poti, da bi prav tako omogočila večjo gospodarsko svobodo svojim državljanom.

Krepitev gospodarstva skozi nižje davke

Znižanje davkov na delo je eden najučinkovitejših načinov za spodbujanje rasti gospodarstva. Nižji davki pomenijo večje plače, večjo kupno moč in večjo porabo, kar krepi domače gospodarstvo. Hrvaška vlada je s to reformo pokazala, da želi spodbuditi rast gospodarstva na dolgi rok, in to na način, ki bo koristi prinesel vsem, od delavcev do podjetnikov. Ko imajo državljani več denarja v žepih, to pomeni tudi več investicij in več priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Davčna reforma spodbuja individualno svobodo in omogoča, da državljani obdržijo več svojega težko prisluženega denarja. To je temeljna vrednota svobodnega trga in desničarskega pristopa k gospodarstvu. Manjše obdavčitve pomenijo manj vmešavanja države v življenja posameznikov, kar je ključno za dolgoročno stabilnost in blaginjo. Tisti, ki trdo delajo in ustvarjajo dodano vrednost, bodo nagrajeni s tem, da lahko obdržijo več tistega, kar zaslužijo. S tem bodo imeli več možnosti za vlaganje v svoja podjetja, družine in prihodnost.

Učinki na delavce in srednji sloj

Medtem ko nekateri kritiki trdijo, da bodo od te reforme najbolj pridobili tisti z najvišjimi dohodki, pa je pomembno poudariti, da bo znižanje davkov pozitivno vplivalo na vse zaposlene. Tudi srednji sloj bo občutil koristi, saj bodo večje plače pomenile večje možnosti za izboljšanje življenjskega standarda, kar bo povečalo povpraševanje po dobrinah in storitvah. To bo spodbudilo rast malih podjetij, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva.

Ali lahko Slovenija sledi zgledu?

Slovenija bi morala resno premisliti o podobni davčni reformi. Znižanje davkov bi bilo ključno za ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu in za preprečevanje odhajanja talentov v tujino, kjer so davčne obremenitve nižje. Slovenija že dolgo išče načine, kako povečati gospodarsko rast in hkrati ohraniti stabilen proračun. Zgledujoč se po hrvaškem modelu bi lahko tudi Slovenija znižala davčne stopnje na način, ki bi spodbudil zaposlovanje, investicije in povečal splošno blaginjo.

Odgovornost do gospodarstva in davkoplačevalcev

Desničarska gospodarska politika zagovarja manjšo vlogo države in večjo svobodo za posameznika. Znižanje davkov pomeni, da bo več denarja ostalo v zasebnih rokah, kar bo spodbudilo inovacije, vlaganja in podjetništvo. Hkrati pa to ne pomeni, da bo država izgubila nadzor nad javnimi financami. Ravno nasprotno – z večjo gospodarsko aktivnostjo in večjo zaposlenostjo se bodo dolgoročno povečali tudi proračunski prihodki, saj bo več ljudi prispevalo v davčno blagajno.

Čeprav bodo od te reforme morda najbolj vidno pridobili tisti z višjimi dohodki, pa ne smemo pozabiti, da bo nižja obdavčitev koristila tudi mladim podjetnikom, delavcem in srednjemu sloju. Nižji davki pomenijo več priložnosti za tiste, ki šele vstopajo na trg dela in tiste, ki si želijo večje neodvisnosti od države. To je ključna priložnost za vse, ki verjamejo v lastno delo in uspeh.

View this post on Instagram

A post shared by Andrej Plenković (@plenkovic.andrej)

Hrvaška davčna reforma je jasen pokazatelj, kako lahko manjša vloga države in nižji davki spodbujajo gospodarsko rast, večje plače in izboljšanje življenjskega standarda za vse. Slovenija se sooča z enakimi izzivi, in če želimo ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu ter omogočiti večjo svobodo in blaginjo za vse državljane, moramo resno razmisliti o podobnih korakih. Nižji davki niso le priložnost za najbogatejše, ampak za vse, ki verjamejo v trdo delo, neodvisnost in gospodarsko svobodo.

Napisal: N. Z.

Vir: IG