Slovenska vlada je s predstavitvijo novega davka na nepremičnine dvignila precej prahu. Gre za enega ključnih ukrepov, ki naj bi prerazporedil davčna bremena – z dela na premoženje. A vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri Slovenec, je jasno: ali bo davek res izboljšal položaj srednjega sloja, kot trdi vlada, ali pa bo to le še ena dodatna obremenitev za državljane?

Zbrana sredstva in obljube o višjih plačah

Premier Robert Golob je napovedal, da bo davek na nepremičnine zbral približno 600 milijonov evrov letno, kar bi pomenilo eno največjih davčnih reform v zadnjem desetletju. Denar naj bi bil namenjen izključno razbremenitvi dela, kar naj bi se odrazilo v višjih neto plačah. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da predlog vključuje dva ključna ukrepa: novo posebno osebno olajšavo v višini 2000 evrov letno za dohodke iz rednega delovnega razmerja ter spremembo dohodninske lestvice.

Kaj to pomeni v praksi? Zaposleni z minimalno plačo naj bi po teh izračunih prejel 320 evrov več na leto, medtem ko bi zaposleni s povprečno plačo lahko računal na približno 520 evrov višjo neto plačo. Toda ali bo ta načrt dejansko izvedljiv? Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se to sliši bolje na papirju kot v resnici.

Kako bo davek vplival na nepremičninski trg?

Ena ključnih značilnosti novega davka je njegova progresivnost. Prva nepremičnina, kjer lastnik stalno prebiva, bo oproščena davka, medtem ko bodo dodatne nepremičnine obdavčene po precej višjih stopnjah. Tak pristop, pravijo vladni predstavniki, bo spodbudil lastnike, da neizkoriščene nepremičnine dajo v najem – kar bi lahko nekoliko razbremenilo trenutno kritično situacijo na nepremičninskem trgu.

Toda skeptiki opozarjajo, da bi ta davek lahko imel tudi nasprotne učinke. Ali bodo lastniki praznih stanovanj dejansko znižali najemnine, da privabijo najemnike? Ali pa bodo – v luči višjih stroškov – preprosto zvišali najemnine, kar bo še dodatno obremenilo najemniški trg?

Primerjave s tujino – res sledimo evropskim trendom?

V evropskem kontekstu Slovenija zaostaja, ko gre za obdavčitev premoženja. V državah, kot so Danska, Francija in Nemčija, davek na nepremičnine že vrsto let velja za ključen vir prihodkov, s katerim financirajo socialne programe. V Sloveniji pa so obstoječe dajatve, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), razdrobljene in po mnogih ocenah neučinkovite. Predlagani davek naj bi združil te obstoječe dajatve v enoten sistem.

Kljub temu ostaja vprašanje, kako bodo ljudje sprejeli nov davek v praksi. Medtem ko se v državah z daljšo tradicijo progresivne obdavčitve premoženja ta sredstva pogosto neposredno vračajo v lokalne skupnosti, pri nas ljudje izražajo dvome o tem, ali bo zbrani denar res namensko uporabljen.

Dve plati medalje

Čeprav je davek na nepremičnine zasnovan kot orodje za večjo pravičnost, odpira številna vprašanja. Bo res pomagal srednjemu sloju, kot trdi vlada? Načrti za razbremenitev plač so sicer ambiciozni, vendar je ključno vprašanje, ali bo nova obdavčitev nepremičnin res zadoščala za tako visoko prerazporeditev davčnih bremen.

Minister Matjaž Han je bil ob napovedi novega davka previdno optimističen, a hkrati priznal, da bo to »trnova pot«. Zakonodaja mora biti pripravljena do konca leta 2025, zato bodo podrobnosti še predmet razprav.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Nepremičnine – za nekatere simbol stabilnosti in naložbe, za druge skrb in potencialen vir finančnih bremen. Novi davek na nepremičnine, ki se že dolgo napoveduje, bi lahko precej premešal štrene lastnikom stanovanj, hiš in zemljišč. Čeprav se zdi, da naj bi nova ureditev prinesla preglednost in enotnost, ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Kako torej bo davek obračunan, kdo bo najbolj prizadet, in predvsem – ali se lahko na kakšen način temu izognemo?

Kaj pravzaprav prinaša novi davek na nepremičnine?

Najprej – ne gre za popolno revolucijo, temveč za precejšen preobrat v načinu obdavčitve. Sistem naj bi združil obstoječe dajatve, kot sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje, v enotno davčno obveznost. Kaj to pomeni za povprečnega Janeza? Preprosto rečeno: večja preglednost, morda pa tudi večji stroški.

Osnova za obračun bo posplošena tržna vrednost nepremičnine – torej vrednost, ki jo oceni Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Sistem naj bi bil pravičnejši, saj bi upošteval dejansko vrednost nepremičnine, a hkrati se tu poraja vprašanje: kako natančno bo GURS ocenil vrednosti in kako pogosto jih bodo posodabljali? Če bi kdo mislil, da gre za objektivno in univerzalno formulo, naj pomisli še enkrat – številni lastniki že zdaj dvomijo o pravičnosti trenutnega vrednotenja.

Predlog vključuje razmeroma nizke davčne stopnje, vsaj na prvi pogled:

• 0,1 % za stanovanjske nepremičnine, kar se morda sliši ugodno – a ob tržni vrednosti stanovanja v Ljubljani, ki lahko presega 300.000 evrov, to pomeni letni davek v višini okoli 300 evrov.
• 0,6 % za poslovne prostore in industrijske nepremičnine.
• 0,15 % za kmetijska zemljišča in 0,07 % za gozdna zemljišča.

Koga bo ta davek najbolj udaril?

Na prvi pogled so največji “poravnanci” mestni lastniki, še posebej tisti, ki živijo v urbanih središčih, kot so Ljubljana, Maribor ali Koper. Visoke cene nepremičnin na teh območjih pomenijo tudi višjo davčno osnovo. Lastniki na podeželju se lahko nadejajo nekoliko nižjih davkov, a tudi tu ni vse tako preprosto – če imajo v lasti večje število zemljišč ali hišo z veliko površino, se lahko zneski hitro seštejejo.

Nekoliko bolj kompleksna situacija pa nastopi pri podedovanih nepremičninah. Pomislite – dedujete staro hišo na dobri lokaciji, morda celo niste povsem prepričani, kaj boste z njo počeli. A ker njena tržna vrednost presega določeno mejo, ste naenkrat zavezani k plačilu občutnega davka. “Davek lahko postane breme za ljudi, ki so podedovali nepremičnine, vendar nimajo dovolj visokih dohodkov, da bi plačali visoke zneske,” opozarja ekonomist Marko Kovač v prispevku za Dnevnik.

Prebral prispevek. 2 stvari mi niso jasne.
1%, ki se prišteje fiksnemu davku iz lestvice so računa po znesku vrednosti nepremičnine ali od zneska fiksnega davka po lestvici?
in ali NUSZ še vedno ostaja? pic.twitter.com/PHrdaOvlJd

— TiMMo (@timmozobec) December 5, 2024

Kdo bo oproščen? Koga pa mora zaskrbeti?

Tudi pri davku obstajajo določene izjeme, ki bodo omogočile nekoliko lažji vdih nekaterim lastnikom. Stanovanja, katerih površina ne presega 160 kvadratnih metrov in v katerih lastnik z družino stalno prebiva, bodo oproščena ali pa bo davek znižan. Prav tako bodo za nove nepremičnine uvedene desetletne oprostitve – a pozor, le, če gre za prvo uporabo. Če ste torej podedovali ali kupili že obstoječo nepremičnino, oprostitev za vas ne velja.

Neprofitne nepremičnine, kot so stavbe, namenjene izobraževanju, zdravstvu in javnemu interesu, bodo prav tako izvzete – a le do določene mere. Tu se spet pojavi vprašanje – ali bomo videli več iznajdljivosti in poskusov, kako nepremičnino uvrstiti med oproščene kategorije?

Kaj pa učinek na trg nepremičnin?

Eno je jasno: davek na nepremičnine bo imel precejšen vpliv na trg. Cene nepremičnin bi se lahko zaradi dodatnega stroška obdavčitve znižale, še posebej v kategorijah višjih vrednosti. A znižanje cen ne pomeni nujno, da bodo nepremičnine postale bolj dostopne – ob nižjih cenah lastniki morda ne bodo pripravljeni prodati, kupci pa bodo premislili dvakrat.

Morda bo več ljudi razmislilo o oddaji ali celo prodaji nepremičnin, ki jih ne uporabljajo aktivno. Po drugi strani pa to lahko pomeni večjo dinamiko na trgu – nekaj, kar bo koristilo predvsem nepremičninskim agentom in morda tistim, ki iščejo ugodne naložbene priložnosti.

Ali je sistem res pravičen?

Čeprav se novi davek promovira kot pravičen in enoten, ostaja veliko vprašanj. Ali bo vrednotenje nepremičnin s strani GURS-a dejansko realno? Ali bodo mestni prebivalci res nosili večje breme? Kaj pa tisti, ki imajo nizke dohodke, a nepremičnino visoke vrednosti? Če je cilj države, da poveča pravičnost, potem je treba priznati, da ima predlog precej pomanjkljivosti – predvsem, ker se ne ozira dovolj na socialni vidik.

Davek na nepremičnine je brez dvoma eden izmed bolj zapletenih ukrepov, ki so jih slovenski zakonodajalci kadarkoli načrtovali. Čeprav naj bi prinesel preglednost in poenostavitev, je hkrati jasno, da bo za nekatere pomenil resno finančno breme. Morda bi bil pravičen davek na nepremičnine tisti, ki ne bi le upošteval vrednosti nepremičnine, ampak tudi socialne in ekonomske okoliščine posameznikov.

Vir: Geodetska uprava RS, Dnevnik, Večer, Finance, X

Napisal: N. Z.

Pozor, davek na nepremičnine naj bi kmalu stopil v veljavo – napovedali so, kdaj

Ali bo nepremičninski davek res prinesel boljše življenje ali le še večji glavobol?

LJUBLJANA – Nepremičninski davek, o katerem govori vlada Roberta Goloba, naj bi bil pravičen, ciljan in usmerjen v reševanje stanovanjske krize. Toda, ali gre za resnično premišljen ukrep, ki bo izboljšal življenje Slovencev, ali le še en primer, ko se zdi, da država išče načine, kako iztisniti še zadnji evro iz že tako izčrpanega srednjega razreda? Cilj davka je obdavčitev praznih in večkratnih nepremičnin, medtem ko naj bi razbremenil delo – a kaj to pravzaprav pomeni za povprečnega državljana?

Nepremičninski davek ali …

Čeprav ideja zveni preprosto – obdavčimo prazne nepremičnine in pomagajmo mladim do dostopnejših stanovanj – realnost te zgodbe je vse prej kot črno-bela. Premier Robert Golob poudarja, da davek ne bo prizadel lastnikov enega doma, temveč tiste, ki imajo nepremičnine, ki jih ne uporabljajo ali oddajajo za kratkoročni najem. “Nepremičninski davek bo pošten in bo razbremenil zaposlene, hkrati pa spodbudil boljšo uporabo nepremičnin,” je dejal premier, poroča N1.

Toda zakaj bi kdo imel prazno nepremičnino? Morda gre za dedovanje, finančne težave ali preprosto nezmožnost prodaje v zasičenem trgu. V nekaterih primerih pa so ti “neuporabni” stanovanjski prostori pravzaprav domovi upokojencev, ki jih obiskujejo le nekajkrat na leto, a jim ti kljub temu pomenijo več kot le nekaj kvadratnih metrov nepremičninske vrednosti.

Državljani niso navdušeni …

Spet bodo kradli.https://t.co/DCNZHwv1OY

— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) December 2, 2024

Kdaj naj bi nepremičninski davek stopil v veljavo?

Čeprav se o nepremičninskem davku govori že vrsto let, je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo davek pripravljen in uveden z začetkom leta 2025. Priprava izhodišč bo zaključena do konca leta 2024, nato pa bodo koalicijski partnerji o njih razpravljali januarja prihodnje leto. Do takrat ostaja odprto vprašanje, kako bodo zakon oblikovali, da bo ustrezal načelom pravičnosti, ki jih zagovarjajo, ter hkrati zmanjšali negativne posledice za lastnike nepremičnin.

Slovenski srednji razred: poligon za nove davke?

Slovenija ima eno najvišjih stopenj lastništva nepremičnin v EU – več kot 90 % prebivalstva živi v svojih domovih. To je dosežek, ki bi ga večina držav zavidala, toda ob trenutnih gospodarskih razmerah to pomeni tudi večjo ranljivost za davčne spremembe. Povprečen Slovenec ni nepremičninski mogotec, temveč nekdo, ki se je s kreditom zadolžil do vratu, da bi si zagotovil streho nad glavo. Torej, ko vlada napoveduje “pravično obdavčitev”, ali res govori o pravičnosti, ali pa gre zgolj za lepo zveneče besede, ki skrivajo resnični udarec za srednji razred?

Da bo stvar še bolj zapletena, je tukaj še vprašanje, kaj pomeni “prazna nepremičnina”. Bo to vsak vikend, ki ga družina uporablja nekajkrat na leto? Kaj pa stanovanje, ki ga lastnik občasno oddaja otrokom za počitnice? In kako bo vlada preprečila, da bi obdavčitev praznih nepremičnin povzročila dvig najemnin, s čimer bi bil udarec za mlade še večji?

Stanovanjska kriza ali le priročen izgovor?

Golobova vlada trdi, da bo nepremičninski davek prispeval k reševanju stanovanjske krize. Minister Simon Maljevac je dejal, da bodo prazne nepremičnine, če bodo obdavčene, lažje dostopne najemnikom ali kupcem, saj bodo lastniki prisiljeni ukrepati. Po podatkih Geodetske uprave RS je v Sloveniji približno 20.000 nepremičnin neuporabljenih. A bodimo iskreni – bo 20.000 novih stanovanj res rešilo težave? Ali pa gre le za simbolično gesto, ki ne bo imela pravega vpliva na dostopnost stanovanj?

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da obdavčitev nepremičnin pogosto prinese tudi nepredvidene posledice. Na Nizozemskem, kjer imajo podoben davek, so lastniki našli kreativne načine za izogibanje davkom – prazna stanovanja so začeli opremljati z minimalno opremo, da so bila “uradno” zasedena. Slovenija pa je znana po tem, da njeni zakoni ne predvidevajo vseh možnih scenarijev, zato se lahko bojimo, da bo tudi tukaj davek postal poligon za kreativne rešitve, ki bodo pustile najbolj ranljive še vedno na cedilu.

Davčna obremenitev: kje je meja?

V Sloveniji že zdaj plačujemo številne davke – od dohodnine, DDV-ja, trošarin, pa vse do takšnih, ki jih marsikdo niti ne razume povsem, dokler ne prispe račun. Nepremičninski davek je bil sicer dolgo časa predmet političnih razprav, a ga doslej še nobena vlada ni uspela uvesti. Sedanja vlada trdi, da bo tokrat drugače. A ali ni to vedno ista zgodba? Vsaka nova vlada pride z obljubami, kako bo “rešila” težave, ki jih prejšnje niso uspele – medtem pa povprečni državljan postaja vse bolj obremenjen in razočaran.

Če smo lahko skeptični, ali ni morda to le še en način za polnjenje proračuna? Vladni predstavniki sicer poudarjajo, da želijo s tem davkom razbremeniti plače in spodbujati zaposlovanje, a kako točno bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno življenje Slovencev, ostaja nejasno.

Reševanje krize ali zgolj nova obremenitev?

Nepremičninski davek bo v najboljšem primeru korak k bolj pravični obdavčitvi in bolj dostopnim stanovanjem. V najslabšem pa še ena birokratska ovira, ki bo obremenila že tako izčrpane lastnike nepremičnin, brez jasnih rezultatov za stanovanjski trg. Vprašanje ni, ali potrebujemo ukrepe za reševanje stanovanjske krize – to je jasno. Vprašanje je, ali bo nepremičninski davek res pravično in premišljeno zasnovan. Če ne, bi lahko povzročil več težav, kot jih namerava rešiti.

Viri: N1, Delo, Svet24, Geodetska uprava RS.

Napisal: N. Z.

Zakaj se Robert Golob v resnici zavzema za novo zakonodajo za vrednotenje nepremičnin?

Hrvaška je na pragu uvedbe pomembne davčne reforme, ki bi lahko močno vplivala na trg nepremičnin in turistični sektor. Nova zakonodaja, ki jo je napovedal hrvaški finančni minister Marko Primorac, prinaša nepremičninski davek, ki naj bi po neuradnih informacijah dosegel do 10 evrov na kvadratni meter. Ta ukrep je namenjen izenačitvi obdavčitve dolgoročnih in kratkoročnih najemov ter bolj pravični porazdelitvi davčnih bremen med lastniki nepremičnin.

Nov nepremičninski davek: Kaj to pomeni za lastnike?

Nova zakonodaja bo najbolj prizadela lastnike počitniških stanovanj in nepremičnin, ki jih oddajajo za kratkoročne najeme. Medtem ko bodo lastniki, ki živijo v svojih nepremičninah ali jih oddajajo za najmanj deset mesecev na leto, izvzeti iz tega davka, bodo vsi drugi lastniki morali plačevati nov nepremičninski davek. To pomeni, da bodo številni, ki se zanašajo na prihodke od turistov skozi platforme, kot sta Airbnb in Booking.com, občutili močan udarec na svoje prihodke.

Za stanovanje velikosti 100 kvadratnih metrov bi lahko to pomenilo dodatnih 1000 evrov letnega davka, kar je znatno več, kot so bili lastniki do zdaj vajeni plačevati v okviru obstoječega davka na počitniška stanovanja, ki je znašal približno 5 evrov na kvadratni meter, poročajo.

Cilj reform: Pravičnejši davčni sistem

Minister Primorac je poudaril, da je glavni cilj te reforme ustvariti bolj pravičen davčni sistem, ki ne bo favoriziral lastnikov, ki svoje nepremičnine oddajajo turistom za kratka obdobja. S tem ukrepom želi vlada spodbuditi dolgoročne najeme in hkrati zmanjšati pritisk na trg stanovanj, ki ga ustvarja prekomerno oddajanje turistom, predvsem v turistično obleganih območjih, kot so Dubrovnik, Split in Istra.

Zaskrbljenost zaradi vpliva na turizem

Čeprav je cilj reforme razumljiv, mnogi strokovnjaki opozarjajo na možne negativne posledice za hrvaški turistični sektor. Hrvaška je namreč ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi, pri čemer velik del prihodkov prihaja prav iz kratkoročnih najemov. Zvišanje davčnih obremenitev bi lahko zmanjšalo število lastnikov, ki so pripravljeni oddajati svoje nepremičnine turistom, kar bi lahko imelo negativne posledice za lokalno gospodarstvo, ki je močno odvisno od turizma.

Lokalne skupnosti: Odgovornost za določanje davčnih stopenj

Enote lokalne samouprave bodo imele pravico samostojno določiti višino nepremičninskega davka, kar pomeni, da se bodo davčne stopnje lahko razlikovale od mesta do mesta. To daje lokalnim oblastem določeno fleksibilnost, vendar hkrati ustvarja možnost za neenakosti med različnimi regijami. V mestih z visoko turistično privlačnostjo, kot je Zagreb, bi se lahko stopnje dvignile na zgornjo mejo, kar bi še dodatno obremenilo lastnike nepremičnin.

Kaj sledi?

Hrvaška vlada bo konkretne številke in podrobnosti predstavila v prihodnjih dneh, ko bo reforma uradno predstavljena. Jasno pa je, da bo ta ukrep močno vplival na trg nepremičnin in turistični sektor, s poudarkom na spodbujanju dolgoročnih najemov ter zmanjševanju števila praznih nepremičnin. Lastniki nepremičnin in vlagatelji bodo morali natančno preučiti svoje možnosti in se prilagoditi novi davčni realnosti, ki jo prinaša Hrvaška.

Za zdaj pa ostaja ključno vprašanje, kako bodo te spremembe vplivale na širše gospodarstvo in predvsem na sektor turizma, ki predstavlja velik del hrvaškega BDP-ja. Ministrstvo si prizadeva za poštenost, vendar bo čas pokazal, ali bodo ti ukrepi dosegli želeni učinek brez večjih negativnih posledic za lokalno gospodarstvo.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels