Vlada Republike Slovenije pripravlja novelo Zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo letnega prispevka za lastnike psov.

LJUBLJANA – „Na eni strani bi denar namenili za preventivo, se pravi za kastracijo in sterilizacijo, da se zmanjša število zapuščenih živali in preobremenitev zavetišč, na drugi strani bi poskrbeli za infrastrukturo, za parke v občini, ” je za Dnevnik na TV Slovenija pojasnila kmetijska ministrica Mateja Čalušič in tako skušala upravičiti nov napovedan davek. Tokrat na pse.

To so dejstva

Vlada Republike Slovenije pripravlja novelo Zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo letnega prispevka za lastnike psov. Ta bi znašal med 15 in 20 evri, zbrana sredstva pa bi bila namenjena oskrbi zapuščenih živali v zavetiščih, je prva poročala TV Slovenija.

Razlogi za uvedbo davka

Znani so tudi razlogi. Vsaj formalni. Občine bi s tem pridobile dodaten vir financiranja za zagotavljanje ustrezne oskrbe zapuščenih živali, sterilizacijo in kastracijo ter spodbujanje odgovornega lastništva hišnih ljubljenčkov. Predlog zakona predvideva, da bi bili lastniki psov, posvojenih iz zavetišč, prvih pet let oproščeni plačila prispevka, s čimer želijo spodbuditi posvojitve in zmanjšati število zapuščenih živali. Gregor Košir iz Skupnosti občin Slovenije ideja o obdavčitvi lastnikov živali zdi nekoliko nenavadna, ker večino stroškov pri zaščiti živali in ravnanju z njimi povzročajo tisti, ki nimajo urejenih papirjev.

Trenutno v Sloveniji deluje 16 zavetišč za živali, ki se soočajo s prostorskimi in finančnimi izzivi zaradi naraščajočega števila zapuščenih živali. Po veljavni zakonodaji so občine dolžne zagotoviti zavetišča glede na število registriranih psov, vendar številne občine teh obveznosti ne izpolnjujejo.

Razprava sledi

Predlog novele zakona bo predvidoma v javni razpravi v roku enega meseca, kjer bodo lahko zainteresirane strani podale svoje pripombe in predloge. Uvedba prispevka za lastnike psov naj bi zagotovila stabilnejše financiranje zavetišč in izboljšala dobrobit zapuščenih živali v Sloveniji.

Kako je z davkom na pse po Evropi?

Davek na pse v Evropi ni novost, niti posebnost. Moti pa dejstvo, ker nam vlada predpisuje nove in nove po obveznosti. Preseneča pa dejstvo, da vlada Republike Slovenije tak davek uvaja dobro leto dni pred volitvami. Za take poteze se vlade praviloma na odločajo v času, ko so volitve blizu.

V številnih evropskih državah je lastništvo psov povezano z obveznostjo plačevanja posebnih dajatev, ki se razlikujejo glede na državo in lokalne predpise. V Nemčiji, na primer, je davek na pse (Hundesteuer) občinski davek, katerega višino določajo posamezne občine. Ta se običajno giblje okoli 100 evrov na leto za prvega psa, medtem ko je za vsakega dodatnega psa znesek pogosto višji. Nekatere občine določajo višje davke za pasme, ki veljajo za nevarne. Leta 2023 so prihodki od tega davka v Nemčiji dosegli približno 421 milijonov evrov, kar predstavlja 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013.

V Avstriji višino davka na pse določajo mesta in občine. Na Dunaju, na primer, lastniki za prvega psa plačajo približno 70 evrov letno, za vsakega naslednjega pa okoli 100 evrov.

V Švici in na Nizozemskem obstajajo podobne ureditve, kjer kantoni oziroma občine določajo višino davka. Zneski se razlikujejo glede na regijo, število psov v gospodinjstvu in včasih tudi glede na pasmo. Pogosto so davka oproščeni službeni in terapevtski psi ter psi, posvojeni iz zavetišč.

V Združenem kraljestvu je bil davek na pse uveden v 19. stoletju, vendar so ga leta 1987 ukinili. Podobno so v številnih drugih evropskih državah tovrstne dajatve ukinili v 70. letih prejšnjega stoletja.

Namen davka na pse je pogosto spodbujanje odgovornega lastništva, financiranje lokalnih storitev, povezanih z živalmi, ter zmanjševanje števila zapuščenih živali. Vendar uvedba takšnih dajatev sproža razprave o pravičnosti in učinkovitosti, zlasti glede na različne finančne zmožnosti lastnikov in potencialne posledice za dobrobit živali.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Danska uvaja davek na prdenje krav – so vegetarijanci in vegani naslednji na seznamu?

KOPENHAGEN – Ko so Danci objavili, da bodo obdavčili krave zaradi njihovih emisij metana, je zadeva postala globalna tema. Vprašanje pa se postavlja: kako daleč bo šla “vojna” proti toplogrednim plinom? In ali bomo kmalu plačevali za vsako zaužito stročnico?

V preteklosti so se davki vedno nanašali na klasične zadeve – dohodek, nepremičnine, morda celo luksuzne dobrine. A zdaj, ko je planetarno segrevanje nova “priljubljena tema”, se vlade trudijo najti nove, pogosto nenavadne načine za zmanjšanje emisij. Danska, znana po svoji inovativnosti, je sklenila obdavčiti krave. Ja, prav ste prebrali. Krave.

Metan in krave – zakaj?

Verjetno si ob tem predstavljate, kako krave brezskrbno žvečijo travo na podeželju, a hkrati »obdelujejo« ozračje z metanom. Ta plin, ki nastaja v procesu prebave (po domače: prdenje in riganje), ima kar 25-krat večji vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (FAO) živinoreja prispeva približno 14,5 % vseh toplogrednih plinov, metan pa predstavlja levji delež.

Če se osredotočimo zgolj na eno kravo, bi lahko rekli, da letno proizvede med 100 in 200 kilogrami metana – količina, ki si jo je težko predstavljati, dokler ne pomislite na vse krave skupaj. Danska je ocenila, da bodo z obdavčitvijo zmanjšali število živine, s tem pa posledično vplivali na emisije. A vprašanje, ki ostaja: ali bo ta ukrep dejansko spremenil karkoli?

Vegetarijanci in vegani – brez skrbi?

A ukrep se ni ustavil pri kravah. Javnost je začela razpravljati: kaj pa ljudje, ki jedo večinoma rastlinsko hrano? Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika – glavne sestavine vegetarijanskih in veganskih jedilnikov – so namreč znane po tem, da povzročajo »napenjanje«. Ali bodo ti potrošniki naslednji, ki bodo deležni davka?

Slovenski politik Zmago Jelinčič je na Twitterju cinično pripomnil: »Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila, ostalim pa nabila davek?« (vir: Twitter).

Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila,…

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) December 18, 2024

Čeprav je bil njegov komentar sarkastičen, se dotakne zanimivega vidika: kaj vse smo pripravljeni regulirati v imenu ekologije? In ali smo res pošteni, ko iščemo rešitve samo tam, kjer jih je lažje uveljaviti?

Kdo plača ceno?

Davki na krave morda zvenijo kot rešitev, a se ob tem pojavljajo številni zapleti. Danska kmetijska industrija opozarja, da bo ta davek neizogibno zvišal ceno mesa in mlečnih izdelkov. V deželi, kjer so smørrebrød (tradicionalni danski sendviči) in mlečni izdelki del vsakodnevnega jedilnika, bo to zagotovo udarilo predvsem nižji sloj prebivalstva.

Kaj pa Slovenci? Naša živinoreja morda ne dosega danskih razsežnosti, a kmetje se že zdaj soočajo s pritiski zaradi strogih okoljskih predpisov Evropske unije. Z dodatnimi davki bi lahko slovenski kmetijski sektor, ki je že tako ranljiv, doživel resen udarec. Kot pravi Kmetijska zbornica Slovenije: »Slovenski kmetje so že sedaj obremenjeni z okoljskimi regulativami, dodatni ukrepi bi povzročili odseljevanje iz panoge« (poroča Kmetijski glas).

Kaj nas uči Danska?

Danska se na prvi pogled zdi kot laboratorij za okoljske eksperimente. Njihov davek na krave bi lahko deloval kot model za druge države, a kritiki opozarjajo na vrzeli v sistemu. Čeprav obstajajo tehnološke rešitve, kot so prehranska dopolnila, ki zmanjšujejo izpuste metana za do 30 %, je težava bolj kompleksna. Se bomo za reševanje planeta odpovedali nečemu tako osnovnemu, kot je govedina?

Slovenija, čeprav manjša in z drugačno živinorejsko strukturo, se lahko znajde pred podobnimi izzivi. A naše okoljske politike bi morale upoštevati specifične lokalne razmere. Medtem ko Danci eksperimentirajo, Slovenci še vedno razpravljamo o tem, kako uskladiti tradicijo in okolje. Lahko si le predstavljamo, kako bi javnost reagirala na davek na krave v državi, kjer so golaž, krvavice in goveja juha skoraj svete jedi.

Danska s svojim davkom na krave odpira nova poglavja v boju proti podnebnim spremembam, a pri tem pušča za sabo številna vprašanja. Je res pravično obdavčiti govedo, medtem ko ostajajo veliki onesnaževalci nedotaknjeni? In, kar je še pomembneje – kdo bo na koncu plačal to ceno? Morda bi morali namesto hitrih rešitev začeti razpravo o tem, kako zgraditi trajnostno družbo, ki bo upoštevala vse – od kmetov do končnih potrošnikov.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Država pritiska na popoldanske s.p.-je: Ustvarjanje prihodka bo dražje kot kdajkoli prej

LJUBLJANA – Spremembe zakona o dohodnini, ki bodo z novim letom stopile v veljavo, že burijo duhove med podjetniki. Popoldanski s.p.-ji, ki so za mnoge pomenili priložnost za dodatni zaslužek, bodo odslej soočeni s strožjimi pogoji, višjimi davki in težjim prebojem na trgu.

Država stiska manjše podjetnike – a kdo bo profitiral?

Popoldanski s.p.-ji so bili dolgo časa nekakšna slovenska posebnost: odličen način za dodatno delo poleg redne službe ali preprosta pot za tiste, ki se niso želeli povsem odpovedati “sigurni plači”. Z novo zakonodajo pa se zdi, da država vleče črto – in to prav na meji, ki jo bodo številni le stežka prečkali. Prihodki nad 30.000 evrov? Pozabite na normirance!

Sprejeta zakonodaja prinaša naslednje ključne spremembe:

• Pri prihodkih do 12.500 evrov bodo normirani stroški ostali pri 80 %, kar pomeni razmeroma ugodno obdavčitev.
• Pri prihodkih med 12.500 in 30.000 evrov se normirani stroški zmanjšajo na 40 %, kar bistveno dvigne davčno osnovo.
• Pri prihodkih nad 30.000 evrov normiranih stroškov sploh ne bo več, kar pomeni, da se celoten dohodek šteje v osnovo za obdavčitev.

Z drugimi besedami: če ste do zdaj delali “na polno” in se trudili, da bi z dodatnimi prihodki nekaj privarčevali, vas država – tako rekoč – kaznuje. Ste res pridni? Potem kar na polni s.p., prosim!

Koliko boste plačali – in kaj ostane v žepu?

Razčistimo na konkretnem primeru. Če ima popoldanski s.p. letni dohodek 20.000 evrov, bo po novem obdavčitev znašala 7 %, kar pomeni približno 70 evrov davka na vsakih 1.000 evrov prihodkov. Pri 30.000 evrih pa davčna stopnja zraste na 9 %, kar pomeni kar 90 evrov davka na vsakih 1.000 evrov.

Toda, to še ni vse. K temu morate dodati tudi mesečne prispevke, ki znašajo 93,15 evra – torej več kot 1.100 evrov letno. Če upoštevamo vse te stroške, se lahko hitro zgodi, da popoldanski s.p. pri nižjih prihodkih odda več kot četrtino svojega zaslužka državi. In za kaj? Da lahko še naprej izstavlja račune.

Kdo bo prizadet? Majhni, srednji – ali vsi?

Na udaru bodo predvsem tisti, ki delajo ob redni službi. “Popoldanski s.p.-ji so za mnoge edini način, kako preživeti mesec,” opozarja podjetnik iz Kranja, ki je želel ostati anonimen. Majhni zaslužkarji, ki so doslej ustvarjali okoli 5.000 evrov letno, bodo z novo obdavčitvijo oddali več kot četrtino prihodkov, kar mnoge spravlja v obup.

Večji problem pa se skriva drugje: tisti, ki presegajo mejo 30.000 evrov letno, bodo bodisi morali preiti na polni s.p., bodisi zapreti svojo dejavnost. Po mnenju strokovnjakov bo to povzročilo več dela na črno, saj se številnim ne bo izplačalo delovati pod novimi pogoji.

“Država s tem ne rešuje problema sive ekonomije, ampak ga ustvarja,” je za Dnevnik komentiral ekonomist in davčni svetovalec.

Prehodno obdobje: manj časa, več komplikacij

Zakon sicer uvaja prehodno obdobje, ki naj bi omogočilo postopno prilagoditev:

• Leto 2025: Prihodki iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 skupaj ne smejo preseči povprečja 150.000 evrov.
• Leto 2026: Popoldanski s.p.-ji ne smejo preseči letnih prihodkov v višini 30.000 evrov, sicer bodo izključeni iz sistema normiranih stroškov.

V praksi to pomeni, da bo podjetnik, ki bo leta 2025 ustvaril več prihodkov, lahko užival ugodnosti normiranih stroškov le eno leto, nato pa bo iz sistema izključen. Praktično gre za ukinitev popoldanskega s.p.-ja za vse, ki želijo zaslužiti nekaj več.

Kaj storiti? Razmislite o prehodu na polni s.p.

Če ste med tistimi, ki s popoldanskim s.p. ustvarjajo letno več kot 30.000 evrov, je morda čas, da razmislite o prehodu na polni s.p. Da, večji prispevki in strožja regulacija niso privlačni, vendar pa omogočajo bolj fleksibilno poslovanje in olajšave, ki jih normiranci ne morejo izkoristiti.

Ampak, ali je to res rešitev? Za mnoge ne, saj bodo z dodatnimi stroški na koncu zaslužili manj, kot so pričakovali. Zdi se, da država pozablja, da popoldanski s.p.-ji niso zgolj davčna kategorija – so tudi način, kako ljudje inovirajo, gradijo in testirajo svoje poslovne ideje.

Nova realnost, stara vprašanja

S spremembami zakona o dohodnini bodo popoldanski s.p.-ji bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Država trdi, da gre za pravičnejšo ureditev, toda ali bo res? Ali je pravično, da nekdo, ki si želi nekaj več, na koncu izgubi več, kot dobi? To bo pokazal čas. Za zdaj pa je jasno le eno: slovenski podjetniki bodo morali razmisliti, kako naprej – z več papirologije, več stroškov in manj motivacije.

Napisal: N. Z.

Vir: www

Ali bo nepremičninski davek res prinesel boljše življenje ali le še večji glavobol?

LJUBLJANA – Nepremičninski davek, o katerem govori vlada Roberta Goloba, naj bi bil pravičen, ciljan in usmerjen v reševanje stanovanjske krize. Toda, ali gre za resnično premišljen ukrep, ki bo izboljšal življenje Slovencev, ali le še en primer, ko se zdi, da država išče načine, kako iztisniti še zadnji evro iz že tako izčrpanega srednjega razreda? Cilj davka je obdavčitev praznih in večkratnih nepremičnin, medtem ko naj bi razbremenil delo – a kaj to pravzaprav pomeni za povprečnega državljana?

Nepremičninski davek ali …

Čeprav ideja zveni preprosto – obdavčimo prazne nepremičnine in pomagajmo mladim do dostopnejših stanovanj – realnost te zgodbe je vse prej kot črno-bela. Premier Robert Golob poudarja, da davek ne bo prizadel lastnikov enega doma, temveč tiste, ki imajo nepremičnine, ki jih ne uporabljajo ali oddajajo za kratkoročni najem. “Nepremičninski davek bo pošten in bo razbremenil zaposlene, hkrati pa spodbudil boljšo uporabo nepremičnin,” je dejal premier, poroča N1.

Toda zakaj bi kdo imel prazno nepremičnino? Morda gre za dedovanje, finančne težave ali preprosto nezmožnost prodaje v zasičenem trgu. V nekaterih primerih pa so ti “neuporabni” stanovanjski prostori pravzaprav domovi upokojencev, ki jih obiskujejo le nekajkrat na leto, a jim ti kljub temu pomenijo več kot le nekaj kvadratnih metrov nepremičninske vrednosti.

Državljani niso navdušeni …

Spet bodo kradli.https://t.co/DCNZHwv1OY

— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) December 2, 2024

Kdaj naj bi nepremičninski davek stopil v veljavo?

Čeprav se o nepremičninskem davku govori že vrsto let, je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo davek pripravljen in uveden z začetkom leta 2025. Priprava izhodišč bo zaključena do konca leta 2024, nato pa bodo koalicijski partnerji o njih razpravljali januarja prihodnje leto. Do takrat ostaja odprto vprašanje, kako bodo zakon oblikovali, da bo ustrezal načelom pravičnosti, ki jih zagovarjajo, ter hkrati zmanjšali negativne posledice za lastnike nepremičnin.

Slovenski srednji razred: poligon za nove davke?

Slovenija ima eno najvišjih stopenj lastništva nepremičnin v EU – več kot 90 % prebivalstva živi v svojih domovih. To je dosežek, ki bi ga večina držav zavidala, toda ob trenutnih gospodarskih razmerah to pomeni tudi večjo ranljivost za davčne spremembe. Povprečen Slovenec ni nepremičninski mogotec, temveč nekdo, ki se je s kreditom zadolžil do vratu, da bi si zagotovil streho nad glavo. Torej, ko vlada napoveduje “pravično obdavčitev”, ali res govori o pravičnosti, ali pa gre zgolj za lepo zveneče besede, ki skrivajo resnični udarec za srednji razred?

Da bo stvar še bolj zapletena, je tukaj še vprašanje, kaj pomeni “prazna nepremičnina”. Bo to vsak vikend, ki ga družina uporablja nekajkrat na leto? Kaj pa stanovanje, ki ga lastnik občasno oddaja otrokom za počitnice? In kako bo vlada preprečila, da bi obdavčitev praznih nepremičnin povzročila dvig najemnin, s čimer bi bil udarec za mlade še večji?

Stanovanjska kriza ali le priročen izgovor?

Golobova vlada trdi, da bo nepremičninski davek prispeval k reševanju stanovanjske krize. Minister Simon Maljevac je dejal, da bodo prazne nepremičnine, če bodo obdavčene, lažje dostopne najemnikom ali kupcem, saj bodo lastniki prisiljeni ukrepati. Po podatkih Geodetske uprave RS je v Sloveniji približno 20.000 nepremičnin neuporabljenih. A bodimo iskreni – bo 20.000 novih stanovanj res rešilo težave? Ali pa gre le za simbolično gesto, ki ne bo imela pravega vpliva na dostopnost stanovanj?

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da obdavčitev nepremičnin pogosto prinese tudi nepredvidene posledice. Na Nizozemskem, kjer imajo podoben davek, so lastniki našli kreativne načine za izogibanje davkom – prazna stanovanja so začeli opremljati z minimalno opremo, da so bila “uradno” zasedena. Slovenija pa je znana po tem, da njeni zakoni ne predvidevajo vseh možnih scenarijev, zato se lahko bojimo, da bo tudi tukaj davek postal poligon za kreativne rešitve, ki bodo pustile najbolj ranljive še vedno na cedilu.

Davčna obremenitev: kje je meja?

V Sloveniji že zdaj plačujemo številne davke – od dohodnine, DDV-ja, trošarin, pa vse do takšnih, ki jih marsikdo niti ne razume povsem, dokler ne prispe račun. Nepremičninski davek je bil sicer dolgo časa predmet političnih razprav, a ga doslej še nobena vlada ni uspela uvesti. Sedanja vlada trdi, da bo tokrat drugače. A ali ni to vedno ista zgodba? Vsaka nova vlada pride z obljubami, kako bo “rešila” težave, ki jih prejšnje niso uspele – medtem pa povprečni državljan postaja vse bolj obremenjen in razočaran.

Če smo lahko skeptični, ali ni morda to le še en način za polnjenje proračuna? Vladni predstavniki sicer poudarjajo, da želijo s tem davkom razbremeniti plače in spodbujati zaposlovanje, a kako točno bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno življenje Slovencev, ostaja nejasno.

Reševanje krize ali zgolj nova obremenitev?

Nepremičninski davek bo v najboljšem primeru korak k bolj pravični obdavčitvi in bolj dostopnim stanovanjem. V najslabšem pa še ena birokratska ovira, ki bo obremenila že tako izčrpane lastnike nepremičnin, brez jasnih rezultatov za stanovanjski trg. Vprašanje ni, ali potrebujemo ukrepe za reševanje stanovanjske krize – to je jasno. Vprašanje je, ali bo nepremičninski davek res pravično in premišljeno zasnovan. Če ne, bi lahko povzročil več težav, kot jih namerava rešiti.

Viri: N1, Delo, Svet24, Geodetska uprava RS.

Napisal: N. Z.

Zakaj se Robert Golob v resnici zavzema za novo zakonodajo za vrednotenje nepremičnin?

LJUBLJANA – Vlada napoveduje nove davčne spremembe, ki bodo še bolj obremenile plače. Povprečni delavec, že tako zategnjen zaradi visokih življenjskih stroškov, se bo moral sprijazniti z dejstvom, da bo prihodnje leto država zahtevala še večji del njegovega zaslužka. Kljub obljubam o razbremenitvah, se zdi, da bo realnost znova boleča za slovenske plače.

Obdavčitev narašča – kdo bo čutil posledice?

Kljub govoricam o uskladitvi dohodninskih lestvic in postopnih razbremenitvah, podatki kažejo, da bo obdavčitev povprečne plače v letu 2025 znašala kar 45,92 %. To pomeni, da bo skoraj polovica zaslužka povprečnega Slovenca namenjena za davke in prispevke. Po podatkih iz leta 2013, ko je obdavčitev dosegla najnižjo raven pri 42,66 %, se je trend počasi obračal navzgor, zdaj pa že dosega najvišjo raven v zadnjih dvajsetih letih.

Zanimivo je, da je Slovenija nekoč imela še višje davčne obremenitve, toda zaradi prilagajanja evropskim standardom je država odpravila nekatere davke na plače, da bi spodbudila konkurenčnost gospodarstva in povečala kupno moč prebivalstva. Vendar pa so ti časi očitno mimo, saj se obdavčitev ponovno vrača na visoke vrednosti. Ekonomisti opozarjajo, da takšno povečanje davčnih obremenitev ni trajnostno in bi lahko spodkopalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva (poročajo Finance).

Kako se je obdavčitev spreminjala po letih?

V Sloveniji se je obdavčitev plač skozi leta večkrat spreminjala, pri čemer je vlada večkrat prilagajala davčne stopnje, da bi uravnotežila proračun in financirala socialne programe. Na splošno je trend obdavčitve dela kazal na nihanja, pri čemer so bili določeni poskusi znižanja davčnih stopenj, da bi se povečala konkurenčnost gospodarstva in izboljšala kupna moč prebivalcev. Vendar pa se je po letu 2013 obdavčitev plač znova začela povečevati, kar kaže na nenehno rast obremenitev za povprečnega slovenskega delavca.

Obdavčitev po letih s pregledom vladnih ukrepov:

• 2005 – Obdavčitev: 46,26 %
  • Vlada: Prva vlada Janeza Janše (2004–2008)
  • Ukrepi: Vlada Janeza Janše je začela z nekaterimi reformami za zmanjšanje davčne obremenitve, a konkretni učinki so bili omejeni. V tem obdobju so predvsem poudarjali potrebo po povečanju konkurenčnosti gospodarstva, vendar so bili ukrepi glede razbremenitve plač še v povojih. Poskušali so uskladiti davčno zakonodajo s standardi EU, kar je pozneje pripeljalo do postopnega zmanjšanja davkov.

• 2013 – Obdavčitev: 42,66 % (najnižja v zadnjih dveh desetletjih)
  • Vlada: Druga vlada Alenke Bratušek (2013–2014)
  • Ukrepi: Vlada Alenke Bratušek je prevzela mandat sredi finančne krize in se je soočala s hudimi pritiski po stabilizaciji javnih financ. Eden izmed glavnih ciljev je bil znižati obdavčitev plač, da bi zmanjšali breme za delavce in povečali konkurenčnost države. Prilagoditve v dohodninski lestvici so omogočile najnižjo davčno obremenitev, vendar je vlada kljub temu morala izvajati varčevalne ukrepe, ki so posegli na druga področja javnega sektorja.

• 2023 – Obdavčitev: približno 45 %
  • Vlada: Druga vlada Roberta Goloba (2022–)
  • Ukrepi: Vlada Roberta Goloba je v tem obdobju znova soočena z izzivi naraščajočih stroškov za financiranje socialne države. Čeprav je bilo veliko obljub o razbremenitvi plač in dohodninskih reformah, konkretni ukrepi za znižanje davčnega bremena še niso bili uvedeni. Golobova vlada poudarja potrebo po financiranju socialnih in zdravstvenih programov, kar pa povzroča dodatne obremenitve za delavce. Vlada je do zdaj predvsem iskala načine za stabilizacijo proračuna z večanjem prispevkov.

• 2025 (napoved) – Obdavčitev: 45,92 %
  • Vlada: Napoved za prihodnje leto (predvidoma nadaljevanje vlade Roberta Goloba)
  • Ukrepi: Glede na napovedi se zdi, da bo vlada nadaljevala s politiko višjih prispevkov in davkov na plače, kar naj bi služilo za dolgoročno vzdržnost socialnih sistemov. Čeprav vladni predstavniki poudarjajo potrebo po uskladitvi davčnih lestvic, napovedane spremembe ne nakazujejo bistvenih razbremenitev za delavce. Golobova vlada se sooča s kritikami, da breme prekomerne obdavčitve pada na srednji razred, medtem ko vlada ni izvedla večjih reform za zmanjšanje birokracije in povečanje učinkovitosti javnega sektorja.

Ti podatki jasno kažejo, da se Slovenija znova vrača k višji davčni obremenitvi dela, kar povzroča zaskrbljenost med ekonomisti in državljani.

Kam gre denar?

Oblasti pogosto upravičujejo povišanje davkov z razlagami, da gre za financiranje socialnih in zdravstvenih storitev, ki naj bi zagotavljale enake možnosti za vse prebivalce. Po uradnih razlagah, ki jih ponavlja vlada, so višji prispevki nujni za dolgoročno stabilnost socialnih programov, še posebej zdaj, ko se soočamo s starajočo se populacijo in vse večjo potrebo po socialni zaščiti. Vendar pa kritiki dvomijo v to, da se denar dejansko porabi v korist prebivalcev.

“Če bi šlo res za izboljšanje javnih storitev, bi morale biti že zdaj na visokem nivoju. Namesto tega pa državljani vidijo le več birokracije in dolgih čakalnih vrst v zdravstvu,” opozarja ekonomist Marko Kranjec (poroča RTV Slovenija). Poleg tega se večina vpraša, kam dejansko izginjajo vsa sredstva, če so letna proračunska sredstva za socialo in zdravstvo tako visoka. Kritiki menijo, da so razlogi za dvig prispevkov predvsem politični – več sredstev omogoča večjo moč pri porabi, kar vodi v neučinkovitost in nepotrebno zapravljanje.

Kdo bo najbolj prizadet?

Povišanje obdavčitve bo najbolj prizadelo srednji razred in mlade delavce, ki že tako komaj sledijo visokim življenjskim stroškom v državi. Mnogi opozarjajo, da si bo povprečna družina težje privoščila dostojno življenje, saj višji davki pomenijo manjšo kupno moč. Stanje je še posebej težavno za mlade strokovnjake, ki bodo zaradi visokih davčnih bremen najverjetneje začeli razmišljati o delu v tujini, kjer je davčna obremenitev manjša in je kakovost življenja bolj dostopna.

Ekonomisti prav tako opozarjajo, da bi taka davčna politika lahko sprožila “beg možganov”, saj mladi strokovnjaki iščejo priložnosti drugod, kjer so davčni pogoji ugodnejši. “Če država misli, da lahko na račun dela reši vse težave, se moti. Dolgoročno bodo ti ukrepi izčrpali domače gospodarstvo,” pravi strokovnjak za davčno politiko dr. Peter Novak (viri: Dnevnik, Finance).

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Obetajo se spremembe, ki naj bi še dodatno obremenile delavce. Čeprav vlada zatrjuje, da so prilagoditve nujne za stabilnost države, se postavlja vprašanje, ali so pravi naslov za reševanje težav v socialnem sistemu. Pomanjkanje reform na področju zmanjšanja birokracije in povečanja učinkovitosti javnega sektorja le še povečuje skepticizem med državljani.

Prav tako se zdi, da vlada ne želi prisluhniti predlogom, ki bi lahko zmanjšali davčne obremenitve brez ogrožanja stabilnosti javnih financ. Kot kaže, se bodo prihodnje leto davčne stopnje še povečale, kar bo dodatno obremenilo delavce in gospodarstvo.

Kritika brez posluha

Občutek med delavci je, da država deluje, kot da državljani nimajo besede pri tem, kako se porablja njihov težko prislužen denar. “Davkoplačevalci smo navadne molzne krave, ki jih oblast redno ‘pomolze’ do konca,” se jezi anonimni komentator na enem izmed forumov (poroča 24ur). Kljub kritikam in nezadovoljstvu v javnosti, vlada nadaljuje s svojo politiko, kot da bi se trudila dodatno dvigniti davčne stopnje brez povratnih informacij.

Kljub obljubam o razbremenitvah bo leto 2025, kot kaže, še eno leto, ko bodo slovenski davkoplačevalci občutili breme državne politike na svojih ramenih. Slovenija se vse bolj oddaljuje od davčno ugodnih okolij, ki privabljajo podjetnike in strokovnjake. Če država ne bo kmalu našla načina za zmanjšanje davčnega bremena, nas lahko čaka gospodarski odliv, ki ga bo težko nadomestiti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Ali bo obdavčitev lastnikov psov res rešila težave z zavetišči? Predlog obdavčitve lastnikov psov za financiranje zavetišč za živali v Sloveniji je dvignil veliko prahu. Mnogi so zaskrbljeni, da bi takšen ukrep nepravično obremenil ljubitelje živali, ki že sedaj prispevajo k dobrobiti zavetišč. V ospredje prihaja vprašanje, ali je to pravičen način reševanja problema, ali pa gre zgolj za še eno izmed številnih davčnih idej, ki bi lahko povzročila več nejevolje kot koristi.

Lastniki psov že prispevajo

Lastniki psov v Sloveniji že zdaj plačujejo visoke stroške, povezane z vzdrževanjem svojih ljubljenčkov. To vključuje nakup hrane, veterinarske storitve in druge potrebščine, pri čemer se v ceno teh izdelkov vključi tudi DDV, ki že polni državno blagajno. Po oceni nekaterih lastnikov se na letni ravni v proračun prispeva približno 150 evrov samo zaradi trošenja za hišne živali. Poleg tega imajo državljani možnost, da del dohodnine namenijo zavetiščem, kar predstavlja dodatno podporo. »Svojo domačo žival sem rešil gotove smrti. Na leto se v državno blagajno preko DDV zaradi trošenja za njo steče cca 150 €. Poleg tega gre tudi odstotek moje dohodnine zavetišču,« pravi eden izmed uporabnikov na Twitterju (poroča Mladina).

Svojo domačo žival sem rešil gotove smrti. Na leto se v državno blagajno preko DDV zaradi trošenja za njo steče cca 150€. Poleg tega gre tudi odstotek moje dohodnine zavetišču.

Paraziti, dovolj bo vaših norih idej in davkov. https://t.co/XevooxFSQE

— Zballe☘️ (@Stretch4Four) October 22, 2024

Zavetišča v finančnih težavah

Dejstvo je, da se zavetišča za živali v Sloveniji že dlje časa spopadajo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Veliko jih deluje predvsem na podlagi prostovoljnih prispevkov in donacij posameznikov, kar otežuje zagotavljanje zadostne oskrbe za zapuščene živali. Uvedba posebne obdavčitve za lastnike psov bi resda lahko prinesla dodatna sredstva, vendar mnogi opozarjajo, da bi to pomenilo, da bi lastniki psov nosili breme za problem, ki bi ga morala reševati celotna družba.

Alternativne rešitve za financiranje

Kritiki predloga opozarjajo, da bi lahko obstajale boljše in pravičnejše rešitve za zagotavljanje sredstev za zavetišča. Ena izmed možnosti bi bila večja finančna podpora iz proračuna lokalnih skupnosti ali pa oblikovanje posebnih skladov, ki bi se financirali iz splošnih davčnih prihodkov. Poleg tega bi bilo smiselno razmisliti o strožjem nadzoru nad lastništvom in vzgojo živali, da bi zmanjšali število zapuščenih psov.

Nekateri predlagajo tudi uvedbo kazni za tiste, ki opustijo skrb za svoje živali. Na ta način bi se povečala odgovornost lastnikov, sredstva iz kazni pa bi lahko namenili za pomoč zavetiščem. Vendar pa se zdi, da trenutni predlog ni usmerjen v spodbujanje odgovornega lastništva, temveč zgolj v povečanje prihodkov.

Je obdavčitev pravična?

Vprašanje pravičnosti takšnega ukrepa je ključno. Lastniki psov že sedaj prispevajo k javnim sredstvom in mnogi so mnenja, da bi nova obdavčitev pomenila dodatno finančno breme za tiste, ki svoje živali skrbno vzdržujejo in že pomagajo zavetiščem. Zato se mnogi sprašujejo, ali je pravično, da so kaznovani tudi tisti, ki svoje živali ustrezno skrbijo, samo zato, ker imajo psa.

Zagovorniki predloga trdijo, da bi lahko dodatna sredstva omogočila boljšo oskrbo zapuščenih živali, vendar ni jasno, koliko bi takšna obdavčitev dejansko prispevala in ali bi bil njen vpliv dovolj pomemben, da bi upravičil povečanje bremena za lastnike.

Kritični pogledi na predlog

Predlog obdavčitve lastnikov psov za financiranje zavetišč odpira pomembno vprašanje o tem, kdo bi moral nositi breme za oskrbo zapuščenih živali. Odgovornost za dobrobit živali ne bi smela biti izključno na ramenih lastnikov psov, temveč bi morala vključevati tudi širšo družbeno odgovornost. Zdi se, da bi bilo smiselno najti bolj pravične načine financiranja, ki bi obremenitev razdelili bolj enakomerno.

Mnogi opozarjajo, da takšen pristop ne rešuje dejanskega problema – pomanjkanja odgovornega lastništva in nezadostne oskrbe za zapuščene živali, temveč zgolj nalaga dodatno breme na tiste, ki že skrbijo za svoje ljubljenčke in prostovoljno prispevajo k zavetiščem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Visoke davčne obremenitve pri prodaji nepremičnin predstavljajo resno oviro za razvoj trga in spodbujanje investicij. V Sloveniji trenutno velja pravilo, da mora prodajalec pri prodaji nepremičnine plačati 25-odstotni davek na kapitalski dobiček, če nepremičnino proda v prvih petih letih po nakupu. Ta davek se nato postopoma znižuje, dokler po 20 letih lastništva popolnoma ne izgine. Poleg tega mora prodajalec plačati še 2 % davek na promet nepremičnin. Te obremenitve skupaj lahko resno zmanjšajo motivacijo za vlaganje v stare in neuporabljene nepremičnine, ki bi sicer lahko pripomogle k rešitvi stanovanjske problematike v državi (poroča Informiran.si).

Davčna politika ovira prenovo

Pravila o obdavčitvi nepremičnin so bila v osnovi oblikovana z namenom preprečiti špekulacije na trgu. Žal pa imajo očitno stranske učinke, saj visoki davki odvračajo vlagatelje, ki bi bili pripravljeni vlagati v obnovo zapuščenih in propadajočih nepremičnin. Številni objekti, ki bi jih lahko obnovili in dali na trg, tako ostajajo neizkoriščeni. Kot pravi kritik in uporabnik Twitterja Libertarec, “se država res trudi, da prazne nepremičnine ne pridejo na trg”. To lahko dodatno poveča stanovanjsko stisko, saj je manj ponudbe na trgu, kar vodi v višje cene nepremičnin in najemnin.

Zmanjševanje ponudbe na trgu

Trenutna zakonodaja v osnovi ne upošteva dejanskega stanja na trgu. Veliko starejših objektov bi lahko bilo obnovljenih in namenjenih mladim družinam ali posameznikom, a stroški prenove in visoki davki odvrnejo potencialne investitorje. Po ocenah strokovnjakov bi se z izboljšanjem davčnih politik lahko sprostilo več tisoč nepremičnin, ki so sedaj prazne. Kritiki opozarjajo, da je obdavčitev na kapitalske dobičke v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, kar je kontraproduktivno za vse, ki bi želeli vlagati v nepremičnine (poročajo Pravni SOS in Odvetnica Žagar).

Davčne olajšave in izjeme

Obstajajo sicer določene olajšave, kot na primer oprostitve plačila dohodnine od kapitalskega dobička, če je lastnik nepremičnino imel prijavljeno kot stalno prebivališče vsaj zadnja tri leta pred prodajo. Prav tako lahko posamezniki v nekaterih primerih uveljavljajo oprostitve, če prenesejo nepremičnino na bližnje sorodnike. Kljub tem izjavam pa zakonodaja še vedno ne spodbuja prenove in ponovne uporabe starih nepremičnin, saj večino investitorjev odvrača od začetka tovrstnih projektov (poročajo Pravni SOS in Gregor Verbajs).

Potrebne so reforme

Glede na to, da se stanovanjska kriza v Sloveniji poglablja, bi lahko država premislila o zmanjšanju davčnih bremen za tiste, ki vlagajo v prenovo nepremičnin in jih nato prodajajo na trgu. To bi povečalo ponudbo, izboljšalo dostopnost stanovanj in spodbudilo razvoj zanemarjenih delov mest. Kritiki trenutne politike trdijo, da bi morali zakonodajalci uvesti spodbujevalne ukrepe, kot so nižji davki za prenovo propadajočih nepremičnin, da bi spodbudili lastnike k vlaganju v obnovo. Tako bi lahko spodbudili tudi gospodarsko rast in večjo dostopnost stanovanj.

Če se država res trudi, da bi zajezila špekulacije, se hkrati zdi, da je pozabila na dejansko spodbujanje trga, kar pa je ključno za reševanje trenutne stanovanjske problematike.

Napisal: N. Z.

Vir: Informacije so povzete iz spletnih virov Informiran.si, Pravni SOS, Odvetnica Žagar, in Gregor Verbajs, kjer so opisani davčni predpisi in primeri iz prakse, Pexels.

ZAGREB – Novi davek na nepremičnine, ki bo na Hrvaškem začel veljati naslednje leto, že zdaj sproža burne razprave in prinaša pomembne spremembe na nepremičninskem trgu. Gre za del davčne reforme, ki jo je hrvaška vlada zasnovala kot odziv na gospodarske razmere in potrebe po novih davčnih prihodkih. Ta ukrep bo prizadel predvsem lastnike dodatnih nepremičnin, medtem ko bodo tisti, ki živijo v svojih stanovanjih ali hišah, do določene mere oproščeni.

Kdo bo plačeval davek?

Davek bo najbolj prizadel srednji sloj in tiste, ki imajo več kot eno nepremičnino. Predvsem bodo prizadeti lastniki nepremičnin, ki jih ne uporabljajo ali pa jih oddajajo za kratkoročni najem turistom, kar pomeni, da bo davek najbolj vplival na apartmaje na turističnih območjih. Poleg tega bodo z novimi pravili obdavčeni tudi nepremičnine, ki so bile podedovane, kar pomeni, da bodo morali plačevati davek tudi tisti, ki teh nepremičnin ne uporabljajo aktivno.

Nasprotno pa bodo lastniki, ki v svojih nepremičninah živijo ali jih oddajajo za dolgotrajnejši najem, oproščeni tega davka. Hrvaška vlada s tem ukrepom želi zmanjšati spekulacije na trgu nepremičnin, kjer so cene v zadnjih letih občutno narasle, predvsem zaradi povpraševanja tujih kupcev, ki so stanovanja in hiše kupovali izključno za komercialne namene.

Kaj to pomeni za trg nepremičnin?

Eden od ciljev davka na nepremičnine je zmanjšanje cen stanovanj in najemnin, saj vlada upa, da bo zaradi dodatnih davčnih obremenitev prišlo do povečanja ponudbe nepremičnin na trgu. Špekulanti in tisti, ki kupujejo nepremičnine kot investicijo za oddajanje turistom, bi lahko zaradi visokih davkov začeli prodajati svoje stanovanja, kar bi vplivalo na povečanje ponudbe in znižanje cen, predvsem v središčih večjih mest, kot je Split.

Ali bo cena stanovanj res padla? Mnenja strokovnjakov so deljena. Nekateri menijo, da bi se cene lahko nekoliko znižale, a le v mestnih središčih, kjer je koncentracija apartmajev za turiste največja. Po drugi strani pa so mnogi skeptični glede resničnega učinka tega davka na širši trg nepremičnin, saj bi za občutne spremembe morale cene nepremičnin pasti za vsaj 30 %, kar pa je malo verjetno v kratkem času

Kaj pa Slovenija?

Čeprav Slovenija še nima podobnega zakona, je vedno večji pritisk na nepremičninski trg tudi pri nas. Cene stanovanj so v slovenskih mestih, predvsem v Ljubljani, v zadnjih letih močno narasle, predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj in velikega povpraševanja. Ukrepi, podobni tistim na Hrvaškem, bi lahko sčasoma postali relevantni tudi za Slovenijo, še posebej ob pritiskih po regulaciji stanovanjskega trga.

Ali lahko davek zaobidemo?

Zaobiti davek bo težko, saj so predvidene različne kontrole in registre nepremičnin, ki bodo omogočili boljši pregled nad lastništvom in rabo nepremičnin. Vendar pa mnogi opozarjajo, da bi lahko prišlo do težav pri izvajanju, saj je trg nepremičnin zelo razvejan in se številne nepremičnine uporabljajo na črno, brez ustreznih najemnih pogodb.

Novi davek na nepremičnine na Hrvaškem bo imel pomembne posledice za trg nepremičnin, predvsem za lastnike dodatnih nepremičnin in tiste, ki oddajajo turistom. Ali bo resnično prispeval k zmanjšanju cen in izboljšanju dostopnosti stanovanj, bo pokazal čas. V Sloveniji pa zaenkrat ni podobnih načrtov, vendar bi se lahko v prihodnje, glede na razmere na trgu, situacija spremenila.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik