FURS nad ustvarjalce na OnlyFans: Od več sto zaslužkarjev le trije priglasili dejavnost – kdo se igra z ognjem?
Ko je Finančna uprava RS (FURS) konec lanskega leta pozvala ustvarjalce na platformi OnlyFans, naj uredijo svoje davčne obveznosti in prijavijo zaslužke, je bilo jasno, da stvari postajajo resne. Pa vendar – namesto množičnega odziva so pristojni prejeli zgolj tri priglasitve. Da, samo trije posamezniki so uredili dejavnost in prijavili prihodke za nazaj. Ostali? Zdi se, da se še naprej igrajo igro “slepe miši” z davkarijo – in vprašanje je, kdo bo iz te igre izšel kot zmagovalec.
Zakaj le trije? Spletna samozavest ali ignoranca?
Če bi kdo dejal, da je le peščica ustvarjalcev uredila svoje obveznosti, bi to težko verjeli. Statistika je osupljiva: več kot 80 % ustvarjalcev prihodkov sploh ni prijavilo, čeprav je FURS z mednarodno izmenjavo podatkov pridobil natančne informacije o njihovih zaslužkih – ti skupaj presegajo 10 milijonov evrov. Najbolj uspešni posamezniki so z vsebinami na OnlyFansu ustvarili prihodke v višini več sto tisoč evrov, nekateri celo več kot milijon evrov.
Zakaj torej le trije? Možnosti je več. Morda gre za občutek varnosti, saj je splet navidezno brezmejen, ali pa za zmotno prepričanje, da “mene pa ja ne bodo odkrili”. Marsikdo objavljanje na platformi še vedno dojema kot ljubiteljsko dejavnost, ne kot resno poslovanje. A tu je ključna napaka – če platforma postane vir stalnega zaslužka, zakon tega ne loči od tradicionalnega dela.
Kazni, ki zbujajo spanec – in še kaj več
Tisti, ki so računali na to, da bodo ostali neopaženi, se zdaj soočajo z neprijetno realnostjo. Globe za neprijavljeno dejavnost se gibljejo med 1.000 in kar 26.000 evrov, poleg tega pa sledi še odvzem vsega premoženja, ki je bilo pridobljeno z delom na črno. Za mnoge, ki so s platforme živeli, morda investirali in varčevali, lahko to pomeni popoln finančni kolaps.
Primerjajmo: če ste v dveh letih zaslužili 50.000 evrov, se lahko ob neprijavljanju soočite z odvzemom celotnega zneska in še dodatno kaznijo. Pri višjih zneskih, kot so jih dosegali najbolj uspešni ustvarjalci, so posledice še toliko hujše.
Samoprijava – zadnja rešilna bilka, ki je marsikdo ni izkoristil
FURS je ustvarjalcem ponudil možnost, da svoje dohodke prijavijo prostovoljno prek instituta samoprijave. S tem bi se lahko izognili kaznim in odvzemu premoženja ter plačali zgolj zapadle davke z obrestmi. A očitno je večina zamudila to priložnost, saj so se v letu 2024 le trije odločili, da uredijo svoje poslovanje. Številke kažejo na to, da je bila zamudna taktika napačna – nadzor je zdaj neizbežen.
Digitalna svoboda z realnimi omejitvami
Platforma OnlyFans ponuja ustvarjalcem popolno svobodo – sami ustvarjajo vsebino, določajo cene in obseg dela. Toda svoboda ima tudi svojo ceno. FURS je jasno poudaril, da so digitalni prihodki enako obdavčljivi kot dohodki iz fizičnega dela. Čeprav so spletne platforme pogosto videti kot “drugi svet”, zakon pri obdavčitvi ne loči med prihodki iz virtualnega in realnega okolja.
Če je bilo še pred nekaj leti takšno delo v Sloveniji redkost, so platforme, kot so OnlyFans, Patreon, Twitch in podobne, danes realnost za mnoge mlade ustvarjalce. Od digitalnih umetnikov do vplivnežev in oseb, ki ponujajo ekskluzivne vsebine – FURS je zdaj odprl poglavje, ki bo postavilo nova pravila igre.
Bo prihodnost spletnega zaslužka drugačna?
Vprašanje je, kako bo ta akcija vplivala na prihodnje ravnanje ustvarjalcev. Bodo uredili svoje dejavnosti ali se bodo odločili za iskanje drugih načinov, kako zaslužiti brez poročanja davčnim organom? Čeprav se nekateri morda še zanašajo na spletno anonimnost, je FURS dokazal, da to ne drži – mednarodna izmenjava podatkov omogoča natančno sledenje zaslužkom tudi na globalnih platformah.
Za tiste, ki so mislili, da so “nevidni”, bo leto 2025 leto streznitve. In opozorilo je jasno: če je nekaj vidno na internetu, je vidno tudi davčni upravi.
Napisal: E. K.
Vir: FURS, Shutterstock
Tukaj je, kje smo na plačni lestvici: “Pridni bod’te in plačujte davke, ne zdaj pi****”
LJUBLJANA – Plače Slovencev še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, kar odraža dolgoletno stagnacijo gospodarskega razvoja in pomanjkanje strateških reform.
Slovenija je z letno neto plačo 19.706 evrov za posameznike brez otrok precej pod evropskim povprečjem, kar povzroča zaskrbljenost glede blaginje slovenskih delavcev. Glede na podatke za leto 2023, ki jih je objavil Eurostat, Slovenija komaj dohaja Češko in Portugalsko, kar nakazuje na dolgotrajno stagnacijo in neučinkovito ekonomsko politiko, ki ni uspela pritegniti zadostne gospodarske rasti, da bi Slovenijo približala razvitejšim zahodnim državam.
Koliko Slovenci zaostajajo za Evropo?
Povprečna letna neto plača v Sloveniji je med najnižjimi v Evropski uniji. Medtem ko Avstrijci zaslužijo več kot 35.000 evrov letno, se Slovenci zadovoljijo z manj kot 20.000 evri. To pomeni, da slovenski delavec za svoje delo prejme skoraj dvakrat manj kot povprečni Avstrijec. V Švici, ki je na vrhu lestvice, znaša povprečna letna neto plača kar 47.403 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v Sloveniji (Eurostat).
Razkorak med slovenskimi in zahodnoevropskimi plačami je vse večji. Nemčija in Avstrija, ki sta naši najbližji zahodni sosedi, beležita bistveno višje prihodke, ki ljudem omogočajo višji življenjski standard in večjo kupno moč. Ta razlika ustvarja pritisk na slovenski trg dela, saj vedno več mladih in visoko izobraženih ljudi razmišlja o selitvi v tujino. Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika je “neuspeh Slovenije pri dvigovanju plač in zagotavljanju konkurenčnega gospodarstva rezultat dolgotrajne politične neodločnosti in pomanjkanja reform” (Finance.si).
Zakaj Slovenija zaostaja?
Slovenija že dolgo trpi zaradi neučinkovitih gospodarskih politik, ki so omejile njeno konkurenčnost. Velik del slovenskega gospodarstva je osredotočen na dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kar pomeni, da podjetja težko ustvarijo dovolj dobička za višje plače. Poleg tega slovenski izobraževalni sistem ni prilagojen sodobnim potrebam gospodarstva, kar vodi v pomanjkanje visoko kvalificirane delovne sile.
Med ključne ovire spada tudi visoka obdavčitev plač in prispevkov za socialno varnost, kar dodatno zmanjšuje neto prejemke zaposlenih. Po podatkih OECD je Slovenija ena izmed držav z najvišjo obdavčitvijo dela, kar še dodatno zmanjšuje konkurenčnost domačega trga dela. To pomeni, da visoko izobraženi in perspektivni delavci iščejo priložnosti v tujini, kjer lahko za enako delo prejmejo bistveno višje neto plače (OECD).
Možnosti za izboljšave
Da bi se Slovenija približala zahodnim državam, bo potrebno izvesti celovito reformo davčnega sistema in izboljšati pogoje za razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Predvsem je nujno, da država spodbuja inovacije, naložbe v tehnologijo in izboljšanje poslovnega okolja, saj bi to omogočilo podjetjem, da ustvarijo višjo dodano vrednost in s tem tudi višje plače. Prav tako je pomembno, da Slovenija razmisli o privabljanju tujih investicij, kar bi lahko prispevalo k razvoju delovnih mest in povečanju neto plač.
Po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije bi prilagoditev obdavčitve dela lahko dvignila neto plače zaposlenih, kar bi zmanjšalo migracijo visoko izobražene delovne sile. Davčna razbremenitev bi delodajalcem omogočila, da del prihodkov namenijo višjim neto plačam in izboljšanju delovnih pogojev. GZS poudarja, da je treba spremeniti obstoječo zakonodajo, ki trenutno zavira konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Pogled v prihodnost
Kljub vsem obljubam in predlogom reform pa ostaja vprašanje, ali bo politika dejansko sposobna izvesti potrebne ukrepe. Slovenija bo morala prekiniti tradicijo neskončnih debat in sprejeti konkretne ukrepe, če želi zadržati svoje najbolj perspektivne ljudi doma. V nasprotnem primeru bodo razlike v plačah med Slovenijo in drugimi državami še naprej naraščale, kar bo vodilo v še večje selitve v tujino.
Podatki in analize jasno kažejo, da Slovenija nujno potrebuje strateško usmeritev in celovite reforme. Slovenski delavci ne potrebujejo zgolj “novih obrazov” in “politične stabilnosti”, temveč konkretne rešitve, ki bodo izboljšale njihove ekonomske možnosti in jim zagotovile boljšo prihodnost doma.
Vir: Eurostat, X, Freepik
Napisal: N. Z.
Znižanje davkov pri Hrvatih – Ali slovenska vlada preprečuje, da bi najbolj marljivi obogateli?
HRVAŠKA – Znižanje davkov na delo bo prineslo koristi vsem, še posebej tistim, ki najbolj trdo delajo. Premier Andrej Plenković je 22. septembra 2024 napovedal pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki bodo znižale največje dovoljene stopnje davka na dohodek. Cilj reforme je jasen: povečanje plač za vse zaposlene, kar bo spodbudilo gospodarstvo in izboljšalo standard življenja za vse Hrvatice in Hrvate. Slovenija bi morala razmisliti o podobni poti, da bi prav tako omogočila večjo gospodarsko svobodo svojim državljanom.
Krepitev gospodarstva skozi nižje davke
Znižanje davkov na delo je eden najučinkovitejših načinov za spodbujanje rasti gospodarstva. Nižji davki pomenijo večje plače, večjo kupno moč in večjo porabo, kar krepi domače gospodarstvo. Hrvaška vlada je s to reformo pokazala, da želi spodbuditi rast gospodarstva na dolgi rok, in to na način, ki bo koristi prinesel vsem, od delavcev do podjetnikov. Ko imajo državljani več denarja v žepih, to pomeni tudi več investicij in več priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest.
Davčna reforma spodbuja individualno svobodo in omogoča, da državljani obdržijo več svojega težko prisluženega denarja. To je temeljna vrednota svobodnega trga in desničarskega pristopa k gospodarstvu. Manjše obdavčitve pomenijo manj vmešavanja države v življenja posameznikov, kar je ključno za dolgoročno stabilnost in blaginjo. Tisti, ki trdo delajo in ustvarjajo dodano vrednost, bodo nagrajeni s tem, da lahko obdržijo več tistega, kar zaslužijo. S tem bodo imeli več možnosti za vlaganje v svoja podjetja, družine in prihodnost.
Učinki na delavce in srednji sloj
Medtem ko nekateri kritiki trdijo, da bodo od te reforme najbolj pridobili tisti z najvišjimi dohodki, pa je pomembno poudariti, da bo znižanje davkov pozitivno vplivalo na vse zaposlene. Tudi srednji sloj bo občutil koristi, saj bodo večje plače pomenile večje možnosti za izboljšanje življenjskega standarda, kar bo povečalo povpraševanje po dobrinah in storitvah. To bo spodbudilo rast malih podjetij, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva.
Ali lahko Slovenija sledi zgledu?
Slovenija bi morala resno premisliti o podobni davčni reformi. Znižanje davkov bi bilo ključno za ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu in za preprečevanje odhajanja talentov v tujino, kjer so davčne obremenitve nižje. Slovenija že dolgo išče načine, kako povečati gospodarsko rast in hkrati ohraniti stabilen proračun. Zgledujoč se po hrvaškem modelu bi lahko tudi Slovenija znižala davčne stopnje na način, ki bi spodbudil zaposlovanje, investicije in povečal splošno blaginjo.
Odgovornost do gospodarstva in davkoplačevalcev
Desničarska gospodarska politika zagovarja manjšo vlogo države in večjo svobodo za posameznika. Znižanje davkov pomeni, da bo več denarja ostalo v zasebnih rokah, kar bo spodbudilo inovacije, vlaganja in podjetništvo. Hkrati pa to ne pomeni, da bo država izgubila nadzor nad javnimi financami. Ravno nasprotno – z večjo gospodarsko aktivnostjo in večjo zaposlenostjo se bodo dolgoročno povečali tudi proračunski prihodki, saj bo več ljudi prispevalo v davčno blagajno.
Čeprav bodo od te reforme morda najbolj vidno pridobili tisti z višjimi dohodki, pa ne smemo pozabiti, da bo nižja obdavčitev koristila tudi mladim podjetnikom, delavcem in srednjemu sloju. Nižji davki pomenijo več priložnosti za tiste, ki šele vstopajo na trg dela in tiste, ki si želijo večje neodvisnosti od države. To je ključna priložnost za vse, ki verjamejo v lastno delo in uspeh.
Hrvaška davčna reforma je jasen pokazatelj, kako lahko manjša vloga države in nižji davki spodbujajo gospodarsko rast, večje plače in izboljšanje življenjskega standarda za vse. Slovenija se sooča z enakimi izzivi, in če želimo ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu ter omogočiti večjo svobodo in blaginjo za vse državljane, moramo resno razmisliti o podobnih korakih. Nižji davki niso le priložnost za najbogatejše, ampak za vse, ki verjamejo v trdo delo, neodvisnost in gospodarsko svobodo.
Napisal: N. Z.
Vir: IG
Dvig davkov na sladke pijače in alkohol: Kaj prinašajo nove podražitve?
Slovenska vlada je napovedala sveženj sprememb, ki bodo s prihodnjim letom močno vplivale na cene sladkih pijač, piva in žganih pijač. Med najodmevnejšimi spremembami je dvig davka na sladke pijače z 9,5 odstotka na kar 22 odstotkov, kar je povzročilo nemalo razburjenja med potrošniki in trgovci. Poleg tega se bodo zvišale tudi trošarine za pivo in žgane pijače, medtem ko bo vino ostalo neobdavčeno.
Dvig davka na sladke pijače
Državna sekretarka Katja Božič je dvig davka na sladke pijače upravičila z zdravstvenimi razlogi, saj naj bi te pijače predstavljale veliko nevarnost za zdravje, zlasti pri otrocih in mladostnikih. “Predstavljajo skupino pijač, ki najbolj ogroža zdravje otrok, mladostnikov in tudi v največji meri vpliva na prekomerno debelost ter s tem povezane težave,” je pojasnila Božičeva. Novi davek naj bi služil kot spodbuda k opuščanju slabih prehranjevalnih navad.
Po novem bodo tako vse sladke pijače obdavčene z 22-odstotnim DDV-jem, kar je precej več kot v sosednjih državah. Trgovci opozarjajo, da bi to lahko spodbudilo potrošnike, da sladke pijače kupujejo v Italiji ali Avstriji, kjer so že zdaj cenejše. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah opozarja: “Če bi Slovenija sprejela odločitev o 22-odstotni stopnji DDV na sladke pijače, bi to pomenilo najvišjo stopnjo od vseh okoliških držav.”
Zvišanje trošarin za pivo in žgane pijače
Poleg sladkih pijač bodo podražitve doletele tudi ljubitelje piva in žganih pijač. Vlada je napovedala dvig trošarin na ti dve vrsti alkohola za dodatnih sedem odstotkov. Slovenija že zdaj velja za eno izmed držav z najvišjimi trošarinami na žgane pijače v Evropi, kar že povzroča cenovno nekonkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami, zlasti Italijo. “Slovenija ima že danes najvišje trošarine denimo za žgane pijače,” pravi profesor ekonomije Matej Lahovnik.
Kljub temu bo vino, ki ima v Sloveniji posebno mesto, še naprej neobdavčeno. To odločitev je Lahovnik komentiral s pojasnilom, da se je večina vlad v preteklosti ustrašila nasprotovanja poslancev iz vinorodnih območij, kar je privedlo do oblikovanja tako imenovane “vinske koalicije” v državnem zboru.
Podražitev RTV prispevka in dražji dizel
Vladni sveženj sprememb vključuje tudi dvig RTV prispevka, ki se bo po več kot desetletju zvišal s sedanjih 12,75 evra na 14 evrov na mesec. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da se je v zadnjih letih povečala cena delovanja javnega servisa, vendar priznava, da so potrebne tudi organizacijske spremembe za stabilizacijo RTV Slovenija. “Najprej bi morala vlada zahtevati jasen načrt prestrukturiranja, kriznega menedžmenta in šele potem dvigniti prispevek,” opozarja Lahovnik.
Za nameček bo vlada vrnila tudi prispevek za obnovljive vire energije, kar bo povzročilo, da bo liter dizla dražji za približno en cent. Ta ukrep bo dodatno obremenil voznike, ki že zdaj čutijo vpliv naraščajočih cen goriva.
Napovedane spremembe bodo s seboj prinesle številne podražitve, ki bodo vplivale na vsakdanje življenje slovenskih potrošnikov. Medtem ko vlada trdi, da so ti ukrepi potrebni zaradi zdravstvenih in finančnih razlogov, mnogi opozarjajo, da bodo morda pripeljali do povečanega nakupovanja v tujini in dodatne obremenitve gospodinjstev. Kakšen bo dolgoročni vpliv teh ukrepov, bo pokazal čas.
EK; X, Pixabay
