V slovenskem morju se je zgodila tragična in zaskrbljujoča nesreča, ko je bil poginjen delfin najden pred Strunjanom konec junija 2024. Obdukcija, ki jo je opravil Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da je bil delfin ustreljen, kar predstavlja prvi zabeleženi primer takšnega dejanja v Sloveniji. Delfini so v Sloveniji in po vsej Evropi strogo zavarovana vrsta, zato to dejanje predstavlja kaznivo dejanje, ki so ga pri društvu Morigenos že prijavili Policiji.

Delfin, moški samec velike pliskavke, je bil stalni prebivalec severnega Jadrana in s tem tudi slovenskega morja. Po navedbah društva Morigenos, ki se ukvarja z raziskovanjem in zaščito morskih sesalcev, so truplo delfina našli v že precej razpadlem stanju, kar je otežilo ugotavljanje njegove identitete. Obdukcija je pokazala, da je bil delfin ustreljen v levi stranski predel prsi, izstrelek pa je prebil pljuča in prsno steno, kar je povzročilo smrt zaradi motenj v dihanju.

Po besedah Tomislava Pallerja, veterinarja, ki je vodil obdukcijo, so na mestu strelnih ran našli delce izstrelka, ki so jih zavarovali za balistično preiskavo. Ta bo pomagala ugotoviti vrsto strelnega orožja, s katerim je bil delfin ubit. Ker je Tržaški zaliv deljen med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je možno, da je bilo dejanje izvršeno zunaj slovenskih voda.

Gre za zaskrbljujoč primer, saj so delfini pomemben člen morskih ekosistemov in prispevajo k ohranjanju ravnovesja v morskih prehranskih spletih. Njihova zaščita ni pomembna le zaradi njihovega statusa zavarovane vrste, temveč tudi zaradi njihove ključne vloge v zdravem morskem okolju, ki je pomembno tudi za človeka.

Društvo Morigenos je ob tej priložnosti opozorilo na pomen zaščite morskih sesalcev in nujnost večje ozaveščenosti o nevarnostih, ki jim grozijo. Pogosto so te živali izpostavljene različnim oblikam nasilja in onesnaženju, kar ogroža njihove populacije. Poleg tega je ključno, da se javnost zaveda pomembnosti delfinov in drugih morskih plenilcev za zdravje celotnega morskega ekosistema.

Slovenija sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi državami na Balkanu deluje bolje na področju zaščite morskih živali, vendar ta primer kaže, da je še vedno veliko prostora za izboljšave. Nujno je nadaljevati z ozaveščanjem in strožjim pregonom tistih, ki kršijo zakone o zaščiti živali.

Zaradi resnosti situacije bo rezultat balistične preiskave ključen za nadaljnji potek preiskave in morebitno kazensko odgovornost. Tovrstni primeri nas opominjajo, kako ranljivi so morski ekosistemi ter kako pomembno je zaščititi njihove prebivalce pred nepotrebnim nasiljem in uničevanjem.

EK; Facebook, Pexels

Sever Jadranskega morja je postal prizorišče veselih novic – Inštitut Modri svet (Plavi svijet) iz Velega Lošinja je objavil, da so v creško-lošinjskem akvatoriju zabeležili rojstvo kar devetih delfinjih mladičev. Ta razveseljiva novica je pospremljena z impresivnimi fotografijami, ki prikazujejo mladiče, kot so Caddys24, Jelenas24, Alices24 in Ladas24, v družbi svojih mater.

Z novimi delfinčki, ki so še posebej občutljivi, prihaja tudi odgovornost za vse navtike in obiskovalce morja. Inštitut Modri svet je poudaril, da je zelo pomembno, da se obnašamo spoštljivo do teh mladih morskih bitij. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov, kako lahko varno opazujemo novorojene delfine in prispevamo k njihovemu varstvu.

Prvi in najpomembnejši nasvet je, da se delfinom približate le na varni razdalji. Inštitut Modri svet priporoča, da se držite vsaj 50 metrov daleč od delfinov. Tako boste zmanjšali tveganje za vznemirjanje in omogočili delfinom, da se odločijo, ali vas želijo približno spoznati.

Ko se približujete jati delfinov, plujte bočno in počasi. Hitri premiki in nenadni pristopi lahko povzročijo stres pri delfinih in njihovi mladih. S tem načinom plovbe boste zmanjšali možnost, da bi motili njihovo naravno vedenje.

Kroženje okoli delfinov ali poskusi, da bi se jih dotaknili, so strogo prepovedani. Takšni postopki lahko delfine vznemirijo in povzročijo stres, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in dobrobit. Spoštujte njihov prostor in ne poskušajte se z njimi neposredno povezovati.

Delfini, še posebej mladiči, lahko hitro pokažejo znake stresa, kot so glasno izdihovanje, udarjanje z repom po površini, hitro spreminjanje smeri ali dolgotrajno potapljanje. Če opazite te znake, se takoj umaknite in pustite delfinom, da se umirijo.

Če opazite delfine z mladiči, je priporočljivo obvestiti lokalne naravovarstvene organizacije ali inštitut, ki skrbi za morsko življenje. Vaše informacije lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju in zaščiti teh dragocenih živali.

S spoštovanjem teh preprostih pravil lahko vsak izmed nas prispeva k ohranjanju mirnega in zdravega življenjskega okolja za novorojene delfine in zagotovi, da se bodo tudi prihodnje generacije lahko veselile njihove prisotnosti v Jadranskem morju.

EK; Zajem zaslona Facebook, Facebook

Slovenski maratonski plavalec Martin Strel, ki šteje 69 let, je v preteklosti poskrbel že za številne svetovne rekorde v plavanju na dolgih progah. Te dni je bil gost spletne pogovorne oddaje AIDEA Podkast, kjer je s svojimi besedami znova požel nemalo pozornosti. Izsek iz intervjuja, ki so ga objavili na družbenem omrežju Facebook, je zgolj na omenjenem omrežju dosegel preko 200.000 ogledov. Martin Strel je v pogovoru z voditeljem Klemnom Selakovičem dejal, da je sposoben istočasnega spanja in plavanja. Voditelj se je ob tem začudil, a je slovenski maratonski plavalec znova potrdil svoje besede. “Telo mi dela, jaz pa spim.”

Kdo je Martin Strel?

Martin Strel, rojen 1. oktobra 1954 v Mokronogu v Sloveniji, je slovenski plavalec na dolge proge, ki je dosegel svetovno slavo zaradi svojih osupljivih podvigov pri plavanju po nekaterih največjih in najnevarnejših rekah na svetu. Njegove izjemne sposobnosti, vztrajnost in jeklena volja so ga postavile med legende ekstremnih športov, kjer ga mnogi poznajo po vzdevku “Človek iz Amazona” (Amazon Man).

S plavanjem se je sicer že v mladosti, vendar si je ime začel ustvarjati šele kasneje, ko se je odločil, da bo svoje sposobnosti preizkusil v ekstremnih razmerah. Njegova pot do mednarodnega priznanja se je začela z drzno odločitvijo, da bo preplaval Donavo, drugo najdaljšo reko v Evropi. To mu je uspelo leta 2000, ko je preplaval celotno dolžino reke, kar je znašalo več kot 2.800 kilometrov. Strel je nato svojo pozornost usmeril na reko Misisipi v ZDA, kjer je leta 2002 premagal več kot 3.700 kilometrov te mogočne reke. Njegova slava pa se je še dodatno povečala, ko je leta 2004 preplaval Jangce, najdaljšo reko v Aziji, in s tem dosegel nov svetovni rekord.

Kljub že osupljivim dosežkom je Martin Strel leta 2007 postavil nov mejnik, ko je preplaval celotno dolžino reke Amazonke, ki velja za najdaljšo in najnevarnejšo reko na svetu. Pot, dolga približno 5.268 kilometrov, ga je vodila skozi neizprosno džunglo, kjer je bil izpostavljen nevarnostim, kot so piranje, krokodili in različne tropske bolezni. Ta podvig je trajal 66 dni, v tem času pa je Strel dnevno preplaval tudi po več kot 80 kilometrov.

Po uspehu z Amazonko je Martin Strel ostal aktiven in se udeleževal različnih plavalnih dogodkov ter predavanj po vsem svetu. Njegov prispevek k športu in okoljski zavesti je neprecenljiv, saj mnogi menijo, da navdihuje številne ljudi, da presežejo svoje meje in se borijo za boljši svet.

su; Foto: YouTube