Različne evropske države se po dolžini delovnega tedna razlikujejo skoraj tako močno kot po svoji kulinarični tradiciji – od “slow food” tempa Nizozemske do delovne intenzivnosti v Turčiji. Pa se kdaj vprašamo, kje na tej lestvici stoji Slovenija? Smo bližje Skandinavcem, ki prisegajo na prosti čas, ali Balkanu, kjer dolgi delovniki niso redkost?

Statistična slika: kdo res gara?

Podatki Eurostata razkrivajo, da povprečni delovni teden v državah EU znaša 36,1 ure, a to je le povprečje – “zlata sredina”, ki skriva precej zanimivih odstopanj. Na vrhu lestvice deloholikov kraljuje Turčija, kjer delavci v povprečju preživijo kar 44,2 ure tedensko na delovnem mestu, in kar 27,2 % zaposlenih dela več kot 49 ur tedensko. Življenje v tej državi, ki se razteza med Evropo in Azijo, tako ni samo geografsko križišče, ampak tudi simbol intenzivne delovne etike.

Islandija (13,8 %), znana po epskih sagah in geotermalnih vrelcih, preseneča z visoko številko tistih, ki presegajo 49 ur dela tedensko. Kako to pojasniti? Morda je razlog v sezonskem naravnanju dela, kjer delavci poleti izkoristijo dolge dni za polno produktivnost.

V tej skupini “delovnih maratoncev” najdemo tudi Grčijo (11,6 %), Ciper (10,4 %) in presenetljivo Francijo (10,1 %), ki jo pogosto povezujemo z dolgimi kosili in močno tradicijo dopustov.

Kje se nahaja Slovenija?

Slovenija je glede na delež prebivalstva, ki presega 49 ur na teden, z 5,5 % prebivalcev nekje na sredini evropske lestvice. Povprečen delovni teden v Sloveniji znaša 38,1 ure – to pomeni, da smo nad povprečjem EU, vendar še vedno daleč od ekstremov, ki jih beležijo države na Balkanu.

Za primerjavo: v Srbiji znaša povprečni delovnik 41,7 ure, v Bosni in Hercegovini 41,4 ure, medtem ko Grki delajo povprečno 39,8 ure tedensko. To nas postavlja v nekoliko bolj “umirjen” spekter držav srednje Evrope, vendar se ne približujemo Nizozemcem, ki se lahko pohvalijo s tedenskim povprečjem zgolj 32,2 ure.

Kaj vpliva na dolžino delovnega tedna?

Ni presenetljivo, da so najdaljši delovniki značilni za sektorje, ki od zaposlenih zahtevajo fizično prisotnost in trdo delo. Med njimi prednjačijo:

• Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer povprečni delovni teden traja 41,5 ure – razumljivo, saj je narava dela sezonska in odvisna od naravnih pogojev.
• Rudarstvo in kamnolomi: zaposleni v tem sektorju opravijo 39,1 ure na teden.
• Gradbeništvo, kjer povprečje znaša 38,9 ure, a tu pogosto naletimo na projektno delo, ki zahteva občasne intenzivne delovne “sunke”.

A čeprav ti podatki nakazujejo predvsem fizične poklice, ne smemo pozabiti na dolge ure, ki jih opravljajo tudi podjetniki, zdravstveno osebje in zaposleni v IT-sektorju, kjer je fleksibilen urnik pogosto sinonim za “vedno na voljo”.

Slovenska realnost: produktivnost ali izgorelost?

Če pogledamo bližje, se postavlja vprašanje: so dolgi delovniki vedno kazalnik večje produktivnosti? Slovenska praksa kaže, da temu ni nujno tako. Velikokrat gre za neizbežno realnost projektno naravnanih del ali pa posledico pomanjkanja kadra. A dolgotrajna prisotnost na delovnem mestu lahko vodi v izčrpanost, kar dolgoročno zmanjša učinkovitost.

Nizozemska, ki ima najkrajši delovni teden, je med najbolj produktivnimi državami na svetu. Njihova skrivnost? Praksa “manj je več” in uravnoteženo razmerje med delom in prostim časom. Tamkajšnji delavci so znani po tem, da po koncu delovnega dne zapustijo pisarno brez občutka krivde.

Kam naprej?

Za Slovenijo je ključnega pomena, da dolžina delovnega tedna ostane uravnotežena, hkrati pa se podjetjem omogoči, da z vlaganjem v tehnologijo, fleksibilne oblike dela in boljšo organizacijo skrajšajo potrebo po dolgih delovnikih. Več časa za družino, zdravje in počitek je namreč temelj zadovoljnega in uspešnega delavca.

Če se ozremo na države, kjer delovni teden obsega le 32 ali 33 ur, vidimo, da tam ni samo več prostega časa, temveč tudi manj bolniških odsotnosti in višja stopnja zadovoljstva z življenjem. Ali ni to tisto, k čemur stremimo tudi Slovenci?

Napisal: E. K.

Vir: Eurostat, Freepik

Poštni delavci bodo 22. novembra začeli s stavko, ki bi lahko vplivala na dostavo različnih pošiljk in storitev. Stavko so napovedali člani Sindikata poštnih delavcev, ker se delodajalec ni držal sklenjenega dogovora o izboljšanju delovnih pogojev in kadrovske okrepitve. Med ključnimi zahtevami sindikata sta predvsem povečanje števila zaposlenih in izboljšanje sistema nagrajevanja, da bi zmanjšali odhode zaposlenih in zmanjšali preobremenjenost obstoječega kadra.

Sindikat je že sredi oktobra izpostavil, da so delovni pogoji v Pošti Slovenije vse bolj nevzdržni. Člani so opozorili, da je pomanjkanje kadra postalo tako izrazito, da že vpliva na učinkovitost delovanja celotnega podjetja, hkrati pa se kljub opozorilom situacija še vedno slabša. Po besedah predstavnikov sindikata uprava že leto dni sistematično zmanjšuje število zaposlenih, pri čemer vztrajajo, da je število delavcev v logistiki in na drugih delovnih mestih previsoko. Vendar pa sindikat vztraja, da je takšno zmanjševanje kadra neodgovorno, saj povzroča preobremenjenost zaposlenih in vpliva na kakovost opravljenih storitev.

Pomanjkanje vlaganj v infrastrukturo in vozila

Sindikat ni kritičen samo do zmanjševanja števila zaposlenih, temveč tudi do pomanjkanja vlaganj v delovna sredstva. Vozni park je dotrajan, vzdrževanje vozil je minimalno, prav tako se za osnovne potrebščine in opremo nameni le minimalno sredstev. “Nevzdržno stanje,” so poudarili, je posledica tega, da podjetje ne vlaga v svoje osnovno orodje za delo. Na ta način je učinkovitost dela dodatno ogrožena, delavci pa so pod še večjim pritiskom, saj morajo opraviti več dela z manj sredstvi.

Sindikat že dlje časa opozarja na te težave, vendar se, kot pravijo, delodajalec ne odziva resno. “Kljub našim opozorilom smo bili večkrat ignorirani,” so zapisali. Po več mesecih groženj s stavko je uprava poštnih delavcev sicer sedla za mizo in s sindikatom sklenila dogovor o izboljšanju razmer. A ko so stavkovne aktivnosti po dogovoru zamrznili, so zaposleni po nekaj mesecih ugotovili, da se poslovodstvo dogovora ni držalo. Ponovno so opozorili, da so “čas praznih obljub prerasli,” in da morajo biti zahteve sindikata tokrat obravnavane resno.

Začetek stavke tik pred sezonskimi nakupi

Napovedana stavka sovpada s 25. novembrom, ko poteka tako imenovani črni petek (Black Friday), ki velja za neuradni začetek božično-novoletne nakupovalne sezone. Ta termin bi lahko imel pomembne posledice na dostavo paketov, saj je po navadi to obdobje leta zaznamovano s povečanjem števila pošiljk. Glede na načrt sindikata bodo v času stavke zaustavljene številne storitve, saj poštni delavci ne bodo raznašali časopisov, reklamnih letakov, niti paketov, težjih od desetih kilogramov. Poleg tega poštni delavci ne bodo izvajali bančnih in prodajnih storitev, kar pomeni, da bo moten tudi del tega segmenta poslovanja.

Napovedana stavka bi lahko imela velik vpliv na poslovanje Pošte Slovenije v obdobju, ko je povpraševanje po njihovih storitvah najvišje. Potrošniki so že zdaj opozorjeni, da si naj uredijo morebitne pošiljke pred začetkom stavke. Prav tako bi lahko stavka vplivala na podjetja, ki zaupajo Pošti Slovenije dostavo svojih naročil, kar bi lahko povzročilo zamude v času, ko stranke pričakujejo hitre in zanesljive dostavne storitve.

Zahteve za dolgoročne spremembe

Sindikat si želi, da bi bila stavka zadnji korak na poti k izboljšanju delovnih razmer. Njihove zahteve so jasne: želijo si dodatno kadrovsko okrepitev in sistem nagrajevanja, ki bo omogočil dolgoročno vzdržnost zaposlenosti v podjetju. Prav tako opozarjajo, da Pošta Slovenije potrebuje nujne posodobitve voznega parka in opreme, da bi lahko zaposleni delali v ustreznih pogojih. Brez teh sprememb bo, kot pravijo, kakovost storitev še naprej padala, delavci pa bodo še naprej preobremenjeni.

Ta dogodek razkriva globlje izzive, s katerimi se srečuje slovenska pošta. Usklajevanje interesov delavcev in poslovodstva bo ključno, če želijo preprečiti nadaljnje motnje v poslovanju in ohraniti zaupanje uporabnikov v poštne storitve. Vprašanje pa ostaja, ali bodo tokratne zahteve sindikata zadostne, da bi spodbudile dolgoročne spremembe, ali bo podjetje le začasno odgovorilo na zahteve zaposlenih.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik