Je 27. december res samo dan med prazniki ali skriva globlje sporočilo?

27. december je eden tistih dni, ko se ljudje, razpeti med božičem in novim letom, znajdemo nekje v praznični meglici. Z enim očesom še občudujemo bleščeče lučke, z drugim že pogledujemo proti dolgim seznamom obljub za prihajajoče leto. Ampak – je ta dan res le nekakšen »most« med prazniki, ali pa skriva globlje sporočilo? Pogledali bomo na zgodovino tega dne, sodobne praznične navade in pomen, ki bi ga lahko imel, če bi ga za trenutek vzeli resneje.

Ko zgodovina spregovori: pomembni dogodki 27. decembra

Hagija Sofija: simbol večnosti in sprememb

Na današnji dan leta 537 je bila posvečena Hagija Sofija, monumentalna cerkev v Konstantinoplu, ki je skozi stoletja preživela spremembe, ki bi večino zgradb pahnile v ruševine zgodovine. Od cerkve do mošeje, danes pa muzeja – Hagija Sofija je živi dokaz, kako arhitektura prepleta kulturo, vero in politiko.

Seveda, Slovenija nima tako ikonične stavbe, a kaj pa denimo Plečnikov parlament, ki simbolizira našo identiteto? Čeprav ni preživel tolikšnih sprememb, nas spominja, da tudi arhitektura nosi dušo naroda.

Darwin in potovanje z ladjo Beagle

Če ste kdaj občudovali teorijo evolucije, se lahko zahvalite Charlesu Darwinu in njegovemu petletnemu potovanju z ladjo Beagle, ki se je začelo 27. decembra 1831. Njegovo raziskovanje Galapaških otokov in drugih eksotičnih krajev ni samo spremenilo znanosti, ampak tudi naše razumevanje sveta.

In pri tem se lahko vprašamo: Kdaj smo se nazadnje sami podali na raziskovanje nečesa novega? Ne potrebujemo Beagla ali Galapaških otokov – morda je dovolj že nova knjiga ali sprehod v manj znan kotiček Slovenije.

Španija in pot k demokraciji

Španija je 27. decembra 1978 z ratifikacijo demokratične ustave formalno zaključila dolgo obdobje diktature Francisca Franca. Danes velja za eno najstabilnejših demokracij v Evropi, kar pa ni prišlo brez težkih odločitev in prehodov.

Ali je naša slovenska demokracija enako stabilna? Če pogledamo sodobne razprave, bi lahko rekli, da smo na nekaterih področjih še vedno na poti »ratifikacije«, čeprav smo svojo ustavo sprejeli pred več kot tremi desetletji.

Slovenija po božiču: praznični sijaj ali prazna forma?

Praznični sejmi in razmišljanja o tradiciji

Ljubljanski praznični sejem, kot eden najbolj obiskanih v državi, je še vedno v polnem razcvetu. Vonj po kuhanem vinu in pečenih kostanjih, glasba v ozadju in pisane stojnice ustvarjajo pravo zimsko idilo. Toda, če se ustavimo za trenutek – koliko od teh tradicij je resnično avtentičnih in koliko jih je prilagojenih sodobnim potrošniškim apetitom?

Sejmi v manjših mestih, kot sta Maribor ali Kranj, sicer ohranjajo bolj lokalni značaj, a se tudi tam občuti vpliv komercializacije. Morda bi bil čas, da se vrnemo k bolj preprostim prazničnim trenutkom, ki jih ne določajo cene na stojnicah, ampak pristna druženja.

Ana Mraz: umetnost, ki presega praznike

Festival Ana Mraz, ki se odvija v Kranju, je eden tistih dogodkov, ki pokažejo, da prazniki niso le stvar trgovskih centrov. Ulični umetniki, cirkusanti in glasbeniki ustvarjajo edinstveno vzdušje, ki v ospredje postavlja ustvarjalnost in ne potrošnjo. Toda, kako dolgo lahko takšni dogodki preživijo v svetu, kjer pogosto šteje le dobiček?

Introspekcija ob koncu leta: kaj nam ta dan sporoča?

27. december je lahko dan refleksije – ne samo o preteklem letu, ampak tudi o tem, kam smo namenjeni. Lahko si zastavimo vprašanja: Kaj smo letos dosegli? Kaj smo se naučili? Kam želimo v prihodnje?

A bodimo iskreni – introspekcija ni vedno lahka. Včasih nas preganjajo misli o neizpolnjenih ciljih in obljubah, ki smo si jih dali lani ob tem času. Ampak, ali ni prav to bistvo? Razmislek ne pomeni iskanja popolnosti, ampak priložnost za rast.

Dan, ki ga ne bi smeli spregledati

27. december ni le »dan med prazniki«. Je priložnost, da se ustavimo in pretehtamo, kaj smo dosegli in kam želimo iti. Je dan, ko lahko črpamo navdih iz zgodovinskih dogodkov, prazničnega vzdušja in introspekcije.

Naj bo ta dan priložnost za trenutek miru in poguma, da si postavimo nove cilje – pa čeprav je eden od teh le, da užijemo še eno skodelico tistega nekoliko predragega kuhanega vina na prazničnem sejmu.

Napisal: E. K.

Vir: www

V Svobodi ogorčeni, poslanke objavili v nacističnih uniformah! “Da smo tako nizko, si nisem nikoli mislila”

Ob robu seje DZ, ki obravnava tudi predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bi prepovedala uporabo nacističnih in fašističnih simbolov, so poslanci Svobode obsodili podobo treh njihovih poslank v nacističnih uniformah. To je danes na naslovnici objavil tednik Demokracija. V Svobodi ob tem napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev.

Kaj je objavila Demokracija?

Tednik Demokracija je na naslovnici najnovejše številke objavil podobe predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in njenih kolegic iz poslanske skupine Svoboda Tamare Vonta in Lene Grgurevič v nacističnih uniformah. Urednik Metod Berlec pa je v uvodniku ob tem zapisal, da so na tokratno naslovnico postavili poslanke Gibanja Svoboda, ki so “v zadnjem času s svojimi agresivnimi, totalitarnimi in histeričnimi izpadi raven delovanja državnega zbora spravile na eno najnižjih točk po osamosvojitvi, če ne najnižjo”.

V Svobodi ostro obsojajo dejanje

Vse navedeno so danes ostro obsodili predstavniki največje poslanske skupine Svoboda, ki so prepričani, da ni naključje, da je takšna naslovnica izšla prav na dan, ko je na poslanskih klopeh predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru. V odzivu so sicer tudi sami večkrat potegnili vzporednice z nacizmom. “Eno od osnovnih pravil nacistične propagande je, da moraš tistega, česar si sam kriv, obtožiti nasprotnika. Tisti, ki že desetletja sejejo sovraštvo, laži, nestrpnost in izključevanje, so sedaj naše poslanke, ki se z vsem srcem borijo proti temu, obtožili nacizma in jih narisali v nacističnih uniformah. Preprosto ogabno je to,” je dejal poslanec Svobode Martin Premk.

Po njegovih besedah je tudi jasno, kaj bo sledilo objavi takšne naslovnice. “Za politika v nacizmu ne rabiš posebne bistroumnosti, ampak zgolj trden značaj. Tako lahko pričakujemo, da bodo tisti, ki so naše poslanke tega obtožili, to zanikali, se sprenevedali in na vse načine ponavljali laži,” je dodal.

Ogorčeni tudi poslanki

Po mnenju Vonte pa je SDS znova pokazal, da so “prvaki v blatenju, v sramotenju, v degradaciji ljudi, vseh tistih, ki so jim na poti”. Kot je napovedala, bodo v danem primeru uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, tako kazenska kot civilna.

Predsednica DZ pa je izpostavila, da je nacizem zavržna ideologija, nekaj najhujšega, kar se je zgodilo na svetu in proti čemur se sama že dolgo bori. “Da smo tako nizko, si nisem nikoli mislila. Da bom soočena s čim takim, si nisem mislila. Ne v Sloveniji, v državi, ki se je med drugo svetovno vojno uprla nacizmu in fašizmu, ga izgnala iz naše države in rekla ne, nikoli več,” je komentirala v današnjem čustvenem odzivu.

nd, STA; Foto: printscreen STA