Urednica Polona Fijavž ji ni prižgala zelene luči.

LJUBLJANA – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v četrtek zvečer pripravilo pogovorno omizje z naslovom “Temelji slovenske demokracije in samostojnosti”,  ob 35. obletnici ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Gostje na dogodku so bili prvi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in nekdanji minister za obrambo v Demosovi vladi Janez Janša, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, bivši notranji minister Igor Bavčar in nekdanji okoljski minister Janez Podobnik. Dogodek bi morala, tako je pisalo v vabilu in na to opozorijo v zapisu na N1, voditi sicer informativne oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija (TVS) Rosvita Pesek. Pa ji to ni bilo dovoljeno, ker ni dobila dovoljenja odgovorne urednice informativnega programa na TVS Polone Fijavž. Namesto dr. Rosvite Pesek je dogodek potem moderirala Tanja Dominko, sicer voditeljica in novinarka na Radiu Ognjišče.

Obvestila jo je

“Odgovorno urednico sem obvestila, da bom vodila ta dogodek, vendar pa mi je sporočila, da tega ne smem, ker ne morem voditi pogovorov z ljudmi, ki so lahko potencialni gosti Odmevov,” je za N1 izpostavila dr. Rosvita Pesek.

Dvojna merila?

Ob tem velja spomniti, da voditelji na TV Slovenija redno vodijo različne dogodke, ki jih financirajo ministrstva ali ostale javne ustanove. N1 pa pri tem spomni, da je voditelj Odmevov Igor E. Bergant je junija 2023 na konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva v Mariboru vodil tudi pogovor z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.

Sedela je v prvi vrsti

Rosvita Pesek z odločitvijo svoje urednice ni bila zadovoljna. Pogovornega omizja se je sicer udeležila, poroča Nova24, sedel je v prvi vrsti, potem pa za Nova24 še povedala: “V kolikor bi šlo za to, da odgovorna urednica različno obravnava svoje sodelavce, potem so to povsem druge kategorije”. Je pa Rosvita Pesek ob tem opozorila, da še vedno ni dobila pojasnila odgovorne urednice, v katerem pravilniku je navedeno, da ne sme voditi dogodkov, na katerih sodelujejo potencialni gostje Odmevov.

Novi standardi?

Na RTV Slovenija, tako poročajo tudi Slovenske novice, pa so poudarili, da je Polona Fijavž prošnjo voditeljice zavrnila v skladu z navodili in usmeritvami uprave RTVS. Da se morajo ustvarjalci programskih vsebin na RTVS izogibati vsem oblikam nasprotja interesov.

Pa vemo, kaj je bil Demos in kakšen pomen je imel?

Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je bil koalicija demokratičnih strank v Sloveniji, ustanovljena leta 1989 z namenom, da Slovenijo pripelje do politične samostojnosti in vzpostavitve demokratičnega sistema. Nastanek Demosa je odražal zgodovinski trenutek prehoda iz enopartijskega socialističnega sistema v večstrankarski parlamentarni sistem, ki ga je zaznamovalo vse močnejše gibanje za osamosvojitev in politične spremembe. V času prelomnih let na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta je koalicija združila različne stranke in politične skupine s skupnim ciljem demokratizacije in državne neodvisnosti, čeprav so bile njihove ideološke usmeritve precej raznolike.

Demos je bil ustanovljen pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki je postal eden ključnih simbolov političnih sprememb v Sloveniji. Koalicijo so sestavljale različne stranke, kot so Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije. Kljub ideološkim razlikam med strankami so se združile v skupnem prizadevanju za politično preobrazbo družbe in osamosvojitev od Jugoslavije. V tem kontekstu je bil Demos bistven za organizacijo prvih demokratičnih volitev v Sloveniji leta 1990, na katerih je koalicija zmagala in oblikovala vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta.

Demosova vlada je bila ključna pri sprejemanju odločilnih korakov na poti k slovenski neodvisnosti. Najpomembnejši dosežek te koalicije je bil razpis plebiscita o neodvisnosti, ki je potekal 23. decembra 1990. Rezultati plebiscita so pokazali jasno voljo slovenskega naroda, saj se je več kot 88 % volilcev izreklo za samostojno Slovenijo. Po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 je sledila vojna za obrambo suverenosti, v kateri je Slovenija uspešno ubranila svojo pravico do neodvisnosti. Demosova vlada je odigrala ključno vlogo pri organizaciji obrambe, sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov in utrjevanju mednarodnega priznanja države.

Kljub zgodovinskim dosežkom je bila koalicija notranje raznolika in je postopoma razpadla zaradi ideoloških razhajanj ter različnega pogleda na prihodnje reforme. Po razpadu Demosa leta 1992 so posamezne stranke nadaljevale svojo pot na slovenskem političnem prizorišču, nekatere pa so se združile v nove politične subjekte. Kljub kratkemu obstoju je bil Demos ključen akter v slovenski politični zgodovini, saj je odigral nepogrešljivo vlogo pri demokratizaciji in dosegi samostojnosti. Njegova zapuščina ostaja simbol boja za demokracijo, svobodo in neodvisnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona

4. DECEMBER – Dan, ki v sebi nosi zgodbe vladarjev, znanstvenih odkritij, političnih prebojev in lokalnih tradicij. Toda kaj vse pomeni ta datum? Poglejmo podrobneje – z rahlim pridihom kritičnosti, ki ga takšne zgodbe včasih zahtevajo.

Zgodovinski preobrati: Kralji in vesolje

Leta 771 je Karel Veliki postal edini vladar Frankovskega kraljestva. Kaj to pomeni danes? Takrat je bil to korak, ki je utrdil temelje za Svetorimsko cesarstvo, nekakšen predhodnik modernih evropskih združenj. Ampak priznajmo si – ideja o združeni Evropi, kjer bi vsi sodelovali v miru, ni nova, niti vedno uspešna. Če bi Karel vedel, kako zapletena bo politika v prihodnjih stoletjih, bi morda raje postal kmetovalec.

Na popolnoma drugem koncu spektra, leta 1639, je Jeremiah Horrocks prvi natančno opazoval prehod Venere čez Sončevo ploskev. Gre za dogodek, ki ga danes težko cenimo – a takrat je bil to mejnik. Horrocks je s svojim delom odprl vrata novim razumevanjem vesolja. Ironično je, da dandanes več ljudi pozna astrološke znamenja kot pa prelomne dosežke astronomije.

Slovenske zgodbe: Maribor in politična prelomnica

Na današnji dan leta 1254 je bil Maribor prvič omenjen kot mesto. To staro mesto, ki danes slovi po najstarejši trti na svetu, ima bogato zgodovino, ki pa jo večina Slovencev, iskreno povedano, pozna precej površno. Morda je čas, da Mariborci svoje mesto prodajo bolje – in ne mislimo dobesedno, ampak kot simbol dolgega slovenskega obstoja.

Leta 1989, v prelomnem trenutku slovenskega osamosvajanja, je bila ustanovljena koalicija DEMOS. Združitev političnih idej z različnih koncev spektra je vodila do demokratičnih sprememb. Če bi to zgodbo pripovedovali danes, bi se vprašali: ali je mogoče, da bi se različne politične struje danes ponovno združile za skupni cilj? Verjetno ne. Demokracija se zdi bolj kaotična, kot so si jo DEMOS-ovi pionirji verjetno predstavljali.

Svetniki in rudarji: Lokalna tradicija svete Barbare

Sveta Barbara, zavetnica rudarjev, topničarjev in arhitektov, ima v Sloveniji poseben pomen. Na območjih, kot so Velenje in Zasavje, praznik spremljajo blagoslovi rudarskih objektov, kar je še vedno čudovit prikaz spoštovanja do delavcev, ki v nevarnih razmerah opravljajo svoje delo. Ampak iskreno – ali ni nekoliko ironično, da praznujemo zavetnico nevarnih poklicev, ne da bi se v modernem času dejansko bolje lotili vprašanj varnosti in delovnih pogojev?

Katastrofa, ki nas še vedno opominja

Leta 1952 je London zajel veliki smog, katastrofa, ki je povzročila smrt več kot 10.000 ljudi in privedla do pomembnih okoljskih zakonodajnih sprememb. Smog je bil takrat posledica industrijskega onesnaževanja – danes pa smo bolj iznajdljivi in onesnažujemo s plastičnimi odpadki in mikroplastiko. Se je svet res kaj naučil od tiste tragedije? Če gledamo na okoljske izzive, bi lahko rekli, da se trudimo, a s tempom, ki ga planet očitno ne bo dolgo prenesel.

Praznična Slovenija: Lučke in oljčno olje

Današnji december v Sloveniji je veliko manj smogast in veliko bolj lučkast. Ljubljana, s svojo okrašeno podobo, privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trgci, kuhano vino, praznično vzdušje – vse to lepo zveni, dokler se ne spomnite na množice, ki se prebijajo mimo stojnic.

Medtem v Kopru potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, kjer lahko pokusite bogate okuse slovenske Istre. Gre za praznik, ki nas spominja, da je Slovenija tudi kulinarična destinacija, čeprav je pogosto zasenčena sosednja Italija. Morda bi morali bolj promovirati ta dragoceni slovenski izdelek, preden ga kdo iz tujine označi kot “svojega”.

Kaj nam 4. december pove danes?

Ta datum ni le zbirka dogodkov iz preteklosti, temveč tudi opomnik, kako kompleksna je naša zgodovina in kako pomembno je, da ne pozabimo na lekcije, ki nam jih ponuja. Maribor nas uči o pomenu lokalne identitete, DEMOS o politični združitvi, sveta Barbara o spoštovanju težkega dela, London pa o ceni, ki jo plačamo za ignoriranje okoljskih težav.

Zato je 4. december pravzaprav dan, ki nas opominja na preteklost – in, če si drznemo, nas spodbuja, da prihodnost oblikujemo bolj premišljeno.

Napisal: E. K.

Vir: www