Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Uf, Nemci so izgnali Turke: Kakšne so posledice za vse nas?

BERLIN – Nemčija je začela s kontroverznim dogovorom o deportaciji migrantov v Turčijo, kar je sprožilo številne odzive, tako doma kot v mednarodnih krogih. V okviru tega dogovora naj bi vsak teden iz Nemčije v Turčijo deportirali okoli 500 migrantov, s čimer naj bi nemška vlada omejila naraščajoče število prosilcev za azil in nezakonitih migrantov v državi.

Sporazum med Nemčijo in Turčijo je rezultat večmesečnih pogajanj med pisarnama nemškega kanclerja Olafa Scholza in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Nemški notranji minister Nancy Faeser je poudarila, da gre za ključen korak v prizadevanjih za omejitev nezakonitih migracij, hkrati pa je Turčija obljubila, da bo sprejela do 500 deportiranih državljanov tedensko. Deportacije bodo izvajane s posebnimi leti, kar naj bi omogočilo hitrejše vračanje tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Nemčiji.

Turška vlada se je odzvala z zadržki. Medtem ko nemška stran trdi, da je bil dosežen dogovor, je turški zunanji minister izjavil, da ni bilo sprejetega nobenega dogovora o masovnih deportacijah. Turčija je zavrnila trditve, da je odobrila množično vračanje svojih državljanov, ki živijo v Nemčiji brez legalnega statusa. Omenjeni nesporazumi so sprožili napetosti med državama, ki že tako sodelujeta na občutljivih področjih, kot so migracije, varnost in gospodarsko sodelovanje.

Kljub nasprotovanju iz Turčije Nemčija nadaljuje s svojimi načrti. Sporazum o deportacijah je bil vzpostavljen v času, ko se Nemčija sooča s povečanim pritiskom domače javnosti zaradi vprašanja migracij. Številni kritiki trdijo, da migracije vplivajo na družbeno stabilnost in prispevajo k naraščanju podpore skrajnim političnim strankam, kot je AfD (Alternativa za Nemčijo), ki pridobiva na priljubljenosti ravno zaradi svoje stroge politike do migracij.

Deportacije so predvsem usmerjene proti turškim državljanom, saj Turki predstavljajo tretjo največjo skupino prosilcev za azil v Nemčiji. Veliko teh migrantov je kurdskega porekla, kar povečuje kompleksnost vračanja, saj mnogi bežijo pred političnim preganjanjem v Turčiji. Po podatkih nemškega zveznega urada za migracije in begunce je bilo v letu 2023 iz države deportiranih okoli 1.300 turških državljanov, medtem ko jih je še več tisoč čakalo na deportacijo.

Kritike na račun sporazuma prihajajo tudi iz organizacij za človekove pravice, kot je Pro Asyl, ki opozarjajo, da so številni migranti ranljivi in bežijo pred politično nestabilnostjo in preganjanjem. Organizacije opozarjajo, da bi vračanje teh ljudi v Turčijo lahko pomenilo resno kršenje njihovih človekovih pravic, saj je turška vlada znana po ostrih ukrepih proti političnim nasprotnikom in kurdski manjšini.

Vpliv na Slovenijo: Medtem ko Slovenija ni neposredno vključena v ta dogovor, bi lahko podoben pristop vplival tudi na migrantske poti skozi Balkan, saj številni migranti v Evropsko unijo vstopajo prek držav, kot sta Slovenija in Hrvaška. Poleg tega Nemčija kot ena izmed ključnih članic EU pogosto narekuje politike, ki lahko vplivajo na širšo migrantsko politiko znotraj unije. Slovenija bi se lahko soočila z večjim pritiskom na svojih mejah, če bi druge države članice EU sledile nemškemu zgledu in okrepile deportacijske postopke.

Nemčija torej nadaljuje s prizadevanji za omejitev migracij, vendar bo dogovor s Turčijo še naprej deležen polemik, predvsem zaradi vprašanj o spoštovanju človekovih pravic in kompleksnih geopolitičnih odnosih med državama. Kljub temu Nemčija vztraja pri svoji trdi liniji, saj se sooča s prihajajočimi volitvami, kjer vprašanje migracij igra ključno vlogo v političnih razpravah.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www