Kako slušni aparati izboljšajo kakovost življenja starejših?

S staranjem se sluh pogosto postopoma slabša, kar lahko močno vpliva na vsakodnevno življenje in socialne stike. Težave s sluhom lahko privedejo do osamljenosti, zmanjšane samozavesti in celo kognitivnega upada. Slušni aparati so učinkovita rešitev, ki starejšim pomagajo bolje slišati, komunicirati in ostati povezani s svojimi bližnjimi.

S staranjem se telo sooča z različnimi spremembami, ena najpogostejših pa je postopna izguba sluha. Po podatkih strokovnjakov se več kot tretjina ljudi, starejših od 65 let, sooča s težavami s sluhom, pri starejših od 75 let pa je ta številka še višja. 

Sodobni slušni aparati ponujajo učinkovito rešitev, ki starejšim omogoča bolj kakovostno in polno življenje.

Izguba sluha pri starejših

S starostjo se sluh postopoma slabša, kar vodi v težave pri razumevanju govora, zaznavanju okolice in celo pri vsakdanjih opravilih, kot je gledanje televizije ali telefoniranje. 

Mnogo starejših oseb se sprva ne zaveda resnosti težave ali pa jo zanika, saj je izguba sluha običajno postopna, vendar pa lahko nezdravljena vodi do večjih težav:

  • Socialna izolacija – starejši se začnejo izogibati družabnim dogodkom, saj težje sledijo pogovorom, kar lahko vodi v osamljenost.
  • Poslabšanje duševnega zdravja – izguba sluha je povezana s povečanim tveganjem za depresijo in anksioznost, saj lahko oseba čuti nemoč in frustracijo zaradi težav pri komunikaciji.
  • Upad kognitivnih sposobnosti – raziskave kažejo, da je nezdravljena izguba sluha povezana s hitrejšim upadom spomina in večjim tveganjem za demenco.
  • Zmanjšana varnost – slabši sluh pomeni večje tveganje za nesreče, saj oseba težje zaznava zvoke iz okolice (avtomobili, alarmi).

Kako slušni aparati izboljšajo kakovost življenja?

Sodobni slušni aparati ne omogočajo zgolj boljše zaznave zvokov, temveč pomembno vplivajo na kakovost življenja starejših na več področjih:

1 Večja socialna vključenost

    Ena največjih prednosti uporabe slušnih aparatov je izboljšanje komunikacije in socialnih stikov. Starejši lahko ponovno brez težav sodelujejo v pogovorih, razumejo govornike in se udeležujejo družabnih dogodkov brez strahu, da bi jih spregledali ali napačno razumeli. 

    To jih spodbuja k bolj aktivnemu življenju, kar zmanjšuje občutek osamljenosti.

    2 Izboljšanje duševnega zdravja

      Boljša komunikacija in socialna vključenost imata pozitiven vpliv na duševno zdravje. Študije kažejo, da uporabniki slušnih aparatov občutijo manj depresije in tesnobe v primerjavi s tistimi, ki težave s sluhom ignorirajo. 

      Ponovno pridobljena sposobnost poslušanja in interakcije s svetom zmanjšuje stres in izboljša samozavest starejših.

      3 Izboljšanje kognitivnih sposobnosti

        Izguba sluha lahko vodi v kognitivni upad, saj možgani zaradi zmanjšane senzorične stimulacije postanejo manj aktivni. Slušni aparati pomagajo ohranjati miselno ostrino, saj možganom omogočajo, da ostanejo vključeni v vsakodnevne aktivnosti in prejemajo več zvočnih informacij. 

        Nekatere raziskave celo kažejo, da uporaba slušnih aparatov lahko upočasni razvoj demence pri starejših.

        4 Večja samostojnost

          Starejši, ki slišijo bolje, se lažje vključujejo v različne dejavnosti, kot so nakupovanje, vožnja, spremljanje novic ali pogovori po telefonu. 

          To pomeni večjo neodvisnost in manjšo potrebo po pomoči drugih, kar pomembno vpliva na njihovo samozavest in občutek lastne vrednosti.

          Prednosti sodobnih slušnih aparatov

          Tehnologija slušnih aparatov se je v zadnjih letih močno razvila, kar pomeni, da so današnji modeli bolj udobni, diskretni in učinkoviti kot kdaj koli prej.

          Med ključne prednosti slušnih aparatov spadajo:

          • Boljša zvočna kakovost – napredni digitalni procesorji zagotavljajo jasen in naraven zvok ter zmanjšujejo šume iz okolice.
          • Prilagodljivost različnim okoljem – slušni aparati se samodejno prilagodijo različnim situacijam (tiha soba, gneča, pogovor na prostem).
          • Povezljivost z drugimi napravami – mnogi slušni aparati se lahko povežejo s pametnimi telefoni, televizorji in drugimi napravami, kar omogoča boljšo uporabniško izkušnjo.

          Diskretna in elegantna oblika – sodobni slušni aparati so majhni, skoraj neopazni in se prilagodijo vsakemu uporabniku.

          Dolgoročne koristi uporabe slušnih aparatov

          Uporaba slušnih aparatov prinaša koristi na dolgi rok, ki segajo daleč preko izboljšanja sluha. Ljudje, ki jih uporabljajo, so bolj družabni, samozavestni in duševno aktivni. Prav tako se zmanjšuje tveganje za depresijo, demenco in druge težave, povezane s socialno izolacijo.

          Poleg tega boljši sluh pomeni večjo varnost, saj starejši lažje zaznavajo opozorilne zvoke iz okolice, kar zmanjšuje tveganje za padce in nesreče.

          Izguba sluha je pogosta težava pri starejših, vendar je z ustreznimi rešitvami kakovost njihovega življenja mogoče bistveno izboljšati. Slušni aparati so postali nepogrešljiv del življenja, ki omogoča boljšo komunikacijo, večjo socialno povezanost, boljše duševno zdravje in večjo samostojnost

          Če opazite, da vaš sluh peša ali da vaš bližnji težko sledi pogovorom, je čas za posvet pri strokovnjaku. Naročite se pri ORL medicina, medicinskem centru z izkušeno ekipo zdravnikov in ostalih strokovnjakov s področja otorinolaringologije. So tudi pooblaščeni zastopnik za prodajo Danavox slušnih aparatov v Sloveniji. 

          Z osebnim pristopom vam bodo v podporo od začetne diagnostike do prve izkušnje s slušnim aparatom in/ali trajne rešitve vaših težav s sluhom.

          Naročnik: ORL Medicina d.o.o.

          Umetna inteligenca odkriva raka dojke hitreje in natančneje kot kdajkoli prej!

          Umetna inteligenca (AI) postaja ključno orodje v boju proti raku dojke, njen potencial za izboljšanje diagnostike pa že kaže neverjetne rezultate. Eden najbolj izjemnih primerov izhaja iz dela računalniške znanstvenice Regine Barzilay, ki je po lastni bitki z rakom dojke odločila izkoristiti AI, da bi izboljšala odkrivanje bolezni in reševala življenja.

          Nepričakovana diagnoza postane spodbuda za inovacijo

          Regina Barzilay je bila popolnoma šokirana, ko ji je leta 2014 rutinski mamogram razkril raka dojke. Kljub rednim pregledom in testiranju na genske mutacije ni bilo nobenega opozorilnega znaka. Njen šok ni bil zgolj zaradi diagnoze, temveč tudi zaradi dejstva, da je zdravstveni sistem uporabljal zastarele metode obdelave podatkov, umetna inteligenca pa še ni bila vključena v diagnostiko.

          Ko je zaključila zdravljenje, vključno z dvema lumpektomijama, radioterapijo in kemoterapijo, je Barzilay odločila uporabiti svoje računalniške sposobnosti za reševanje tega problema. Njen cilj je bil izboljšati identifikacijo raka dojke in zdravnikom omogočiti boljša orodja za analizo podatkov in natančnejše odločitve.

          Rojstvo ideje: kako AI spreminja diagnostiko raka dojke

          Leta 2016 je Barzilay, v sodelovanju z dr. Adamom Yalom, razvila sistem umetne inteligence, imenovan MIRAI, ki temelji na globokem učenju in analizi mamogramov. Sistemi AI, kot je MIRAI, analizirajo na stotine tisoč slik, da prepoznajo subtilne vzorce, ki jih človeško oko ne zazna. To sistemu omogoča, da predvidi prihodnje tveganje za raka dojke veliko prej kot tradicionalne metode.

          Za razliko od obstoječih diagnostičnih orodij, ki se pogosto zanašajo na subjektivne ocene in včasih spregledajo zgodnje znake bolezni, MIRAI ponuja natančnost, ki lahko dramatično poveča možnosti za zgodnje odkrivanje raka.

          Neverjetni rezultati: AI predvidi raka dojke bolje kot ljudje

          Preizkusi MIRAI-ja so bili izvedeni na vzorcih iz bolnišnic v ZDA, na Švedskem in Tajvanu, kjer je AI sistem pokazal dvojno večjo natančnost pri odkrivanju prihodnjega raka dojke v primerjavi s trenutnimi kliničnimi standardi. Barzilay je potrdila, da bi sistem celo njej osebno prej postavil diagnozo, saj je algoritem prepoznal subtilne spremembe na njenih prejšnjih mamogramih, ki so jih zdravniki spregledali.

          • Stroj lahko zazna vzorce, ki jih naše oči ne morejo, kar omogoča natančnejšo diagnostiko in zgodnejše ukrepanje, je dejala Barzilay.

          Prihodnost diagnostike raka dojke

          Sistem MIRAI je že uveden v več bolnišnicah, vključno s prestižno Massachusetts General Hospital, načrtovana pa so dodatna testiranja po vsem svetu. AI sistemi, kot je ta, bi lahko revolucionirali zdravstveno oskrbo, zmanjšali smrtnost zaradi raka dojke in zagotovili pravočasno intervencijo za milijone žensk.

          Barzilay upa, da bo z uporabo tehnologije AI rak dojke postal bolezen, ki jo odkrijemo pravočasno in s katero se lahko uspešno borimo. Njeno delo že prinaša upanje ženskam po vsem svetu, prihodnost diagnostike raka pa še nikoli ni bila bolj obetavna.

          Napisal: E. K.

          Vir: www, Freepik