Prva sobota novega leta je marsikoga presenetila – vrata več poštnih poslovalnic v večjih slovenskih mestih so bila zaprta. Mnogi so se spraševali: Kaj se dogaja? Pošta Slovenije je že kmalu zatem pojasnila spremembe: od 4. januarja 2025 so nekatere poslovalnice, ki so bile do zdaj odprte tudi ob sobotah, začele obratovati le med tednom. Razlog? “Izrazito nizko povpraševanje po storitvah ob sobotah – le šest odstotkov celotnega prometa,” pravijo v Pošti Slovenije.

Številke, ki govorijo svoje zgodbe

Čeprav se morda zdi, da je ob sobotah pošta še vedno zelo obiskana, statistika pripoveduje drugačno zgodbo. Uporabniki se vse pogosteje obračajo k alternativnim možnostim prevzema in pošiljanja – paketomatom, bencinskim servisom, paketnikom, ki omogočajo hitro in preprosto oddajo ter prevzem paketov kadarkoli. Pošta Slovenije je mrežo teh samopostrežnih točk v zadnjem letu izdatno okrepila – iz 24 na kar 236 paketomatov po vsej državi. Številni stojijo prav na območjih poštnih poslovalnic, ki ob sobotah ne poslujejo več.

Kako smo prišli do tega trenutka?

Pošta Slovenije že dlje časa beleži drastičen upad klasičnih poštnih storitev, kot so pošiljanje pisem, razglednic in plačevanje položnic na okencih. Spletna plačila, mobilne aplikacije in digitalna obvestila so prevzela vlogo, ki so jo nekoč imele kuverte in znamke. Če smo pred nekaj desetletji poštarju odpirali vrata vsak dan, danes večina izmed nas prejme zgolj občasno priporočeno pismo ali paket iz spletne trgovine.

Podobno velja za sobotno obratovanje – v dobi, ko lahko dostavo prilagodimo z enim klikom, obisk poštne poslovalnice ob koncu tedna za marsikoga preprosto ni več nujen. Namesto tega uporabniki izbirajo časovno prilagodljive rešitve. Aplikacija Moja Pošta omogoča obveščanje o statusu paketov v realnem času ter spremembo kraja prevzema, tudi ko je paket že na poti.

Ostajata dežurni pošti v Ljubljani in Mariboru

Kljub spremembam v delovnem času ostajata ob sobotah odprti dežurni pošti na Pražakovi ulici v Ljubljani in na Zagrebški cesti v Mariboru – poslovalnici, ki ostajata nepogrešljivi za tiste, ki še vedno prisegajo na osebni stik pri opravljanju poštnih storitev. Njune sobotne ure so sicer skrajšane in trajajo od 8. do 12. ure, kar kaže na trud Pošte Slovenije, da kljub trendom ponudi osnovne storitve ob koncu tedna.

Pogled naprej – optimizacija ali začetek večjih sprememb?

Pošta Slovenije poudarja, da se bo mreža poštnih poslovalnic še naprej prilagajala potrebam uporabnikov. Čeprav so bile spremembe včasih deležne kritik, statistike govorijo v prid tej strategiji. Kljub zapiranju nekaterih poslovalnic ob sobotah nameravajo ohraniti okoli 450 kontaktnih točk po vsej državi, od tega bo približno polovica rednih pošt, polovica pa pogodbenih.

Toda vprašanje ostaja: Koliko časa bodo še obstajale klasične poštne storitve, kot jih poznamo danes? Uporabniki, ki še vedno prisegajo na tradicionalne metode, izražajo pomisleke, da se bo pomen fizičnih pošt zmanjšal, mlajše generacije pa v tej tranziciji vidijo zgolj pričakovano digitalizacijo.

Iskanje ravnotežja med tradicijo in modernizacijo

Spremembe v delovanju Pošte Slovenije so znak časa – digitalna doba je tu in narekuje nove navade. Vse manj ljudi stoji v vrsti za oddajo pisma, a hkrati raste potreba po hitri in prilagodljivi dostavi paketov. Medtem ko se nekateri ob tem sprašujejo, ali bo poštni uslužbenec postal zgolj preteklost, drugi vidijo priložnost za boljše, hitrejše in bolj prilagojene storitve.

Ne glede na to, kako se bo zgodba razvijala, ostaja jasno: Pošta Slovenije se sooča z izzivom, kako obdržati korak s sodobnimi pričakovanji, ne da bi pozabila na tiste, ki še vedno cenijo klasično poštno izkušnjo.

Napisal: E. K.

Vir: Pošta Slovenije

V svetu, kjer mobilne aplikacije in plačilne kartice vse bolj izpodrivajo starejše tehnologije, se končuje še eno poglavje. Ljubljanski potniški promet (LPP) bo s 6. januarjem 2025 uradno ukinil možnost plačevanja voznine prek storitve VALÚ Moneta – dolgoletnega načina, ki je bil zvestim uporabnikom znan po preprostem klicu na številko 1899 in hitrem dotiku validatorja.

Zakaj slovo od VALÚ Monete?

Čeprav je bil ta način plačevanja priročen, še posebej za tiste, ki niso želeli nositi kartic ali gotovine, je tehnologija, ki stoji za storitvijo, sčasoma postala okorna. V svetu, kjer se plačila opravljajo z enim zamahom telefona ali ure, se je zdelo smiselno preiti na nekaj hitrejšega in bolj fleksibilnega.

Kot poudarjajo pri LPP, želijo izboljšati uporabniško izkušnjo in omogočiti sodobne možnosti plačevanja, ki ne le pohitrijo vstop na avtobus, temveč tudi zmanjšajo gnečo pri validatorjih.

Aplikacija Urbana in plačilne kartice – hitrost in priročnost s pridihom pasti

Med glavnimi novostmi, ki jih LPP priporoča potnikom, je mobilna aplikacija Urbana. Ta omogoča polnjenje dobroimetja in plačilo voznine z enim dotikom telefona. Prav tako že več kot leto dni potniki lahko uporabljajo plačilne kartice (Visa, MasterCard) neposredno na validatorjih. To je odlična rešitev za turiste in občasne potnike, ki si želijo enostavno plačilo brez dodatnega načrtovanja.

A pozor – ta hitra rešitev ima svojo ceno! Plačilo s plačilno kartico ne omogoča brezplačnega prestopanja v 90-minutnem časovnem okviru, kar pomeni, da bo vsak vstop na avtobus obravnavan kot nova vožnja. Za redne uporabnike se tako zdi aplikacija Urbana še vedno najbolj ekonomična izbira.

“Moneta mi je olajšala življenje” – a kako naprej?

Marsikdo si bo ob ukinitvi Monete zamrmral: “Zakaj pa to? Saj je delovalo brezhibno.” Za tiste, ki so leta uporabljali ta način in se nanj povsem zanesli, je sprememba lahko naporna. Spomnimo se zgodb starejših potnikov, ki so nekoč s pridihom nezaupanja prvič prislonili telefon ob validator – a ko so videli, da deluje, so postali pravi tehnološki privrženci. Zdaj bodo morali znova vstopiti v svet novih aplikacij in navad.

Kaj sledi in kako se prilagoditi?

Če ste med tistimi, ki ste do zdaj uporabljali VALÚ Moneto, imate več možnosti: namestitev aplikacije Urbana na pametni telefon ali nakup fizične kartice Urbana, ki jo lahko napolnite na urbanomatih po Ljubljani. Ta prehod je morda nadležen, a ponuja več funkcionalnosti in tudi varnost – pozabljena gotovina ali izgubljena kartica ne pomenita konca potovanja.

Digitalna prihodnost javnega prevoza v Ljubljani

LPP se z ukinitvijo zastarelih plačilnih metod prilagaja sodobnim trendom in uvaja rešitve, ki so skladne s časi hitrega digitalnega prehoda. Hkrati pa spremembe ponujajo razmislek o tem, kako javni prevoz uravnotežiti med sodobno tehnologijo in uporabniško dostopnostjo – navsezadnje vsi potniki niso digitalni navdušenci.

Prava uspešnost teh sprememb bo vidna šele v prihodnjih mesecih, ko bodo potniki začeli uveljavljati nove navade. A kljub začetni nejevolji ostaja cilj jasen: enostavnejša, hitrejša in bolj tekoča pot do cilja.

Napisal: E. K.

Vir: LPP, Freepik

Če ste tudi vi med tistimi vozniki, ki ob vsakem točenju goriva vestno pregledujete cene in iščete najugodnejšo možnost, ste morda že opazili spremembo na diskontnih bencinskih servisih INA Pay&Go. Popust, ki je nekoč znašal tri cente na liter, je zdaj le še dva centa. Razlog? Tokrat je odgovor bolj zapleten kot zgolj stroškovna optimizacija.

Preteklost: Časi, ko so trije centi delali razliko

Diskontni bencinski servisi INA Pay&Go so si hitro pridobili priljubljenost med slovenskimi vozniki. Zakaj? Enostavno: nižje cene. V času, ko cene goriva niso bile regulirane, je bilo gorivo na teh servisih, ki delujejo brez osebja, cenejše za tri cente na liter. To je pomenilo, da je na 50 litrov goriva voznik prihranil 1,5 evra – dovolj za dodatno kavo na poti.

Toda vse se je spremenilo z regulacijo cen naftnih derivatov, ki jo je uvedla vlada. Najvišje dovoljene maloprodajne cene in omejitve marž so bistveno zmanjšale manevrski prostor za oblikovanje cen. MOL Slovenija, lastnik servisov INA Pay&Go, priznava, da takšne razlike preprosto ni več mogoče ohraniti: »Popust je zdaj omejen na dva centa na liter zaradi regulacije in najvišje določene marže.«

Kakovost brez kompromisov, a z manjšim prihrankom

Prihranki na Pay&Go servisih so sicer manjši, a ostajajo prisotni. Na 50 litrov goriva boste še vedno privarčevali en evro, kar je za redne voznike pomemben znesek. Hkrati MOL Slovenija poudarja, da je kakovost goriva na vseh njihovih servisih enaka, ne glede na to, ali gorivo točite na servisu z osebjem ali na diskontnem Pay&Go.

Toda ali je ta evro razlike res dovolj, da bo voznike še naprej privlačil Pay&Go? Odgovor na to vprašanje morda leži drugje: v celotni uporabniški izkušnji.

Digitalizacija: Prihodnost v obliki programa MOL Move

Da bi ohranili konkurenčnost, MOL Slovenija napoveduje nekaj zanimivih novosti. Z začetkom novega leta bo digitalni program zvestobe MOL Move končno na voljo tudi na INA Pay&Go servisih. To pomeni, da bodo stranke imele dostop do dodatnih ugodnosti, kot so točke zvestobe in posebne akcije, kar bi lahko nadomestilo občutek izgube zaradi manjšega popusta.

Trenutno aplikacija MOL Move na teh servisih še ni omogočena, kar je mnoge voznike odvračalo. Z uvedbo programa pa se pričakuje izboljšanje zvestobe strank in povečanje privlačnosti Pay&Go servisov.

Kako regulacija cene goriva vpliva na trg?

Regulacija cen goriva je vedno občutljiva tema. V Sloveniji vlada določa cene zunaj avtocestnega križa, kar pomeni, da so distributerji, kot je MOL Slovenija, omejeni pri oblikovanju marž. Medtem ko regulacija ščiti potrošnike pred nenadnimi podražitvami, zmanjšuje možnosti za večje popuste, ki jih vozniki pričakujejo na diskontnih servisih.

Primerjava s sosednjimi državami, kot sta Avstrija in Madžarska, kaže drugačno sliko. Tam regulacija ni tako stroga, kar omogoča večjo cenovno fleksibilnost, a hkrati večja nihanja v cenah. V Sloveniji pa vlada zagotavlja relativno stabilnost cen – a na račun konkurenčnih prednosti, ki bi jih lahko ponudila podjetja, kot je MOL Slovenija.

Velika prenova in načrti do leta 2027

Poleg uvajanja digitalnih storitev MOL Slovenija vlaga tudi v prenovo svojih servisov. Do leta 2027 naj bi vsi MOL in INA servisi v Sloveniji dosegli enake standarde Skupine MOL, kar vključuje izboljšane gastronomske ponudbe Fresh Corner in sodobnejše trgovine. S prenovami želijo zagotoviti udobnejše postanke za voznike, kar bi lahko postalo pomembna konkurenčna prednost v vse bolj zahtevnem trgu.

Dva centa danes, a kaj prinaša jutri?

Čeprav so razlike v cenah med Pay&Go in klasičnimi servisi manjše kot nekoč, ostajajo ti diskontni servisi privlačna izbira za mnoge voznike – še posebej z obljubljenimi digitalnimi ugodnostmi in prenovami. Vprašanje pa ostaja: bo MOL Slovenija s temi ukrepi uspel ohraniti zvestobo voznikov, ki zdaj že tehtajo, ali so prihranki vredni kompromisa pri dodatnih storitvah?

V vsakem primeru Pay&Go ostaja zanimiva opcija, zlasti za tiste, ki gorivo točijo pogosto in iščejo najboljšo kombinacijo cene in kakovosti. Morda je pravi prihranek v prihodnosti – ko bo program MOL Move popolnoma integriran in servisi popolnoma prenovljeni.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

V prizadevanjih za pospešitev digitalizacije plačilnega sistema je Ministrstvo za finance Republike Slovenije pripravilo osnutek zakona o elektronskih plačilnih sredstvih. Ta predlog predvideva, da bi morali vsi ponudniki blaga in storitev, tako na fizičnih kot spletnih prodajnih mestih, potrošnikom omogočiti plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom, kot je na primer plačilna kartica.

Cilji predlaganega zakona

Glavni namen zakona je spodbuditi uporabo elektronskih plačilnih sredstev med potrošniki in ponudniki ter s tem pospešiti digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva. Na ministrstvu verjamejo, da bo to povečalo konkurenčnost na trgu plačilnih storitev, spodbudilo inovacije ter izboljšalo uporabniško izkušnjo pri plačevanju.

Izjeme in posebnosti

Predlog zakona predvideva tudi nekatere izjeme. Ponudnikom blaga in storitev, katerih čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 evrov, ne bo treba zagotavljati možnosti elektronskega plačila. Prav tako obveznost ne bo veljala na območjih, kjer vzpostavitev elektronske povezave ni mogoča ali je zaradi varnostnih razlogov onemogočena.

Trenutno stanje v Sloveniji

Kljub razširjenosti elektronskih plačilnih sredstev v Evropi, gotovina v Sloveniji še vedno prevladuje kot glavno plačilno sredstvo. Analiza trga plačil iz leta 2022 je pokazala, da slovenski potrošniki najpogosteje uporabljajo gotovino, medtem ko so mobilna in takojšnja plačila manj razširjena. S predlaganim zakonom želi ministrstvo spremeniti to prakso in spodbuditi širšo uporabo elektronskih plačil.

Pričakovani učinki

Uvedba obveznosti sprejemanja elektronskih plačil naj bi prinesla večjo izbiro plačilnih metod za potrošnike ter povečala zaupanje v varnost in učinkovitost elektronskih transakcij. Poleg tega naj bi zakon spodbudil razvoj novih plačilnih rešitev in povečal konkurenčnost med ponudniki plačilnih storitev.

Javna obravnava in nadaljnji koraki

Osnutek zakona je trenutno v enomesečni javni obravnavi, kjer lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe in predloge. Po zaključku obravnave bo ministrstvo preučilo prejete komentarje ter pripravilo končni predlog zakona za obravnavo v Državnem zboru.

Predlagani zakon o elektronskih plačilnih sredstvih predstavlja pomemben korak k digitalni preobrazbi slovenskega plačilnega sistema. Z njegovo uveljavitvijo bi se povečala dostopnost in uporaba elektronskih plačil, kar bi koristilo tako potrošnikom kot ponudnikom blaga in storitev. Kljub temu je pomembno, da se pri implementaciji upoštevajo specifične potrebe manjših podjetij in območij z omejenim dostopom do elektronskih povezav, da se zagotovi pravična in učinkovita uporaba zakona.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Poslovanje brez žiga postaja vse bolj razširjeno, saj zakonodaja v Sloveniji že nekaj let ne zahteva več uporabe žiga na uradnih dokumentih. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah je odločitev o uporabi žiga prepuščena posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Čeprav je bil žig nekoč obvezen del vsake pogodbe in uradnega dopisa, se danes vse več podjetij odloča za bolj sodobne prakse, ki omogočajo hitrejše in manj birokratsko poslovanje.

Zakaj žig ni več obvezen?

Ukinitev obveznosti uporabe žiga v Sloveniji je posledica prizadevanj za zmanjšanje birokracije in pospešitev digitalizacije poslovanja. Ta sprememba je bila uvedena z namenom, da bi podjetjem olajšali postopke, skrajšali čas za potrjevanje dokumentov in zmanjšali administrativne stroške. Kljub temu pa ostaja uporaba žiga še vedno priljubljena praksa, saj številni podjetniki verjamejo, da žig prispeva k večji verodostojnosti in zanesljivosti dokumentov, hkrati pa je tudi del prepoznavnosti podjetja.

Po podatkih spletnega portala Data.si je uporaba žiga v Sloveniji postala predvsem vprašanje podjetniške tradicije, pri čemer se večja podjetja in mednarodne korporacije še vedno pogosto poslužujejo žiga kot simbola kredibilnosti. Vendar pa zakon ne določa, da mora podjetje, ki ne uporablja žiga, na dokumente zapisati izjavo “poslujemo brez žiga”, kot to pogosto naredijo nekatera podjetja zaradi previdnosti.

Digitalizacija kot gonilo sprememb

Sodobna poslovna praksa poudarja digitalizacijo in zmanjšanje papirnate birokracije, kar omogoča hitrejše poslovanje in zmanjšanje napak pri ročnem potrjevanju dokumentov. Podjetja, ki želijo slediti tem trendom, postopoma uvajajo elektronske podpise in digitalne rešitve, ki so pravno veljavne in nadomestijo žig. Ta sprememba se zdi še posebej koristna za mlajša podjetja in start-upe, ki se osredotočajo na digitalno poslovanje in uvajanje novih tehnologij.

Podobne trende lahko opazimo tudi v drugih državah, kot je na primer Hrvaška, kjer je vlada že pred leti ukinila obveznost uporabe žiga, da bi pospešila prehod na digitalno poslovanje in zmanjšala birokratske ovire. Tamkajšnji premier Tihomir Orešković je žig opisal kot “relikt preteklosti”, ki nima več mesta v sodobnem poslovanju.

Ali bo žig kmalu stvar preteklosti?

Čeprav zakonodaja ne zahteva uporabe žiga, mnogi podjetniki menijo, da je še vedno koristno orodje za zagotavljanje zaupanja med strankami in partnerji. Poleg tega nekateri pravni sistemi in države, s katerimi poslujejo slovenska podjetja, še vedno zahtevajo žigosane dokumente, kar pomeni, da se podjetja včasih odločijo za uporabo žiga zaradi zahtev tujih partnerjev. Prav tako nekatere institucije, kot so banke, v določenih primerih še vedno raje vidijo žigosane dokumente, čeprav to ni nujna zahteva.

V Sloveniji tako ostaja uporaba žiga priporočljiva, če podjetje sodeluje z bolj tradicionalnimi partnerji ali posluje na mednarodnem trgu. Kljub temu pa digitalizacija in nove tehnologije postopoma spreminjajo prakso, saj vse več podjetij prepoznava prednosti elektronskega poslovanja.

Prihodnost poslovanja brez žiga

Z vidika trendov je jasno, da bo v prihodnosti vse več podjetij uporabljalo digitalne rešitve, kot so elektronski podpisi in digitalni certifikati, ki omogočajo varno in pravno veljavno potrjevanje dokumentov. To bo postopoma zmanjšalo potrebo po fizičnih žigih in prispevalo k večji učinkovitosti poslovnih procesov.

Na Hrvaškem so podjetja že začela opuščati žig kot del prizadevanj za zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovne klime. Tudi v Sloveniji se pričakuje, da bodo podjetja vse bolj sledila temu trendu, saj zakonodaja podpira digitalizacijo, ki zmanjšuje birokratske ovire in omogoča hitrejše poslovanje.

Napisal: N. Z.

Vir: Data.si, Odprtje d.o.o., www, Freepik

Za slovenske uporabnike Applovih naprav je leto 2024 prineslo pomembno novost – slovenščina je končno postala dostopna kot jezik na njihovih napravah. To pomeni, da lahko uporabniki zdaj izbirajo med slovenskim jezikom pri nastavitvah svojih iPhonov, iPadov in drugih naprav, kar je prvič v zgodovini te tehnološke znamke.

Slovenščina v digitalnem svetu

To je velik korak za slovenski jezik, ki se s to integracijo še bolj uveljavlja v digitalnem okolju. Po besedah Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ta premik predstavlja nekaj tako velikega, kot če bi Slovenija osvojila svetovno prvenstvo v nogometu. Slovenščina bo zdaj prisotna v Applovih napravah, kar povečuje njeno prisotnost v tehnološkem svetu in omogoča uporabnikom, da v polnosti uporabljajo svoj jezik tudi na teh napravah​.

Nov zakon o javni rabi slovenščine

Do te spremembe je prišlo tudi zaradi novega zakona o javni rabi slovenščine, ki določa, da morajo tuje multinacionalke, kot je Apple, zagotoviti podporo slovenskemu jeziku na svojih napravah. Po besedah Lenarta J. Kučića, svetovalca ministrice za kulturo za medijsko politiko, prejšnja zakonodaja tega ni zahtevala, novi zakon pa je postavil jasne zahteve. Apple je tako hitro sledil novim zakonom in omogočil uporabo slovenskega jezika​.

Bo sledila tudi slovenska virtualna pomočnica?

Čeprav je slovenščina zdaj na voljo kot jezik na napravah Apple, uporabniki še čakajo na integracijo slovenske virtualne pomočnice. To bo omogočilo še bolj personalizirano izkušnjo, saj bodo lahko uporabniki povsem v svojem jeziku uporabljali različne funkcije, kot je Siri. Čeprav ni natančno znano, kdaj bo ta storitev na voljo, pričakujemo, da bo tudi ta korak kmalu realiziran​.

Kaj sledi za druge tehnološke velikane?

Apple ni edini tehnološki gigant, ki bo moral poskrbeti za integracijo slovenskega jezika. Ponudniki pretočnih vsebin, kot so Netflix, Disney+ in drugi, bodo morali slediti temu trendu, da bi zadovoljili zahteve slovenskih uporabnikov. Te pobude že tečejo na evropski ravni, kjer so v pogovorih tudi slovenski predstavniki. Kot poudarja Kozma Ahačič, več ko bo slovenščine v digitalnem okolju, večja bo tudi spodbuda za druge globalne ponudnike, da uvedejo ta jezik​.

Napisal: E. K.

Vir: Apple

Ali bo tokrat tehnologija res rešila vse težave?

Ministrstvo za solidarno prihodnost je sporočilo, da je za projekt digitalizacije dolgotrajne oskrbe zagotovljenih več kot 2,1 milijona evrov javnih sredstev. Ta pomembna investicija predstavlja ključen korak naprej pri izboljšanju storitev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, kjer bo posebna pozornost namenjena razvoju informacijskega sistema, ki bo olajšal delo centrov za socialno delo in izboljšal dostopnost storitev za uporabnike.

Digitalizacija kot odgovor na izzive dolgotrajne oskrbe

Slovenija se, podobno kot mnoge druge evropske države, sooča s staranjem prebivalstva, kar pomeni vse večji pritisk na sistem dolgotrajne oskrbe. Obstoječe strukture so že zdaj podvržene izzivom, kot so pomanjkanje kadra, omejeni viri in zapleteni administrativni postopki. V tem kontekstu digitalizacija predstavlja enega od ključnih odgovorov na te izzive. S sodobnim informacijskim sistemom bodo uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe lažje dostopali do potrebne pomoči, hkrati pa bo tudi delo izvajalcev teh storitev bolj učinkovito.

Enotni informacijski sistem

Osrednji del te digitalizacijske pobude je razvoj enotnega informacijskega sistema za vstopne točke na centrih za socialno delo. Ta sistem bo omogočil boljše povezovanje različnih storitev in olajšal delo socialnim delavcem, saj bodo imeli na enem mestu dostop do vseh potrebnih informacij o posamezniku, ki potrebuje oskrbo. To bo bistveno zmanjšalo potrebo po nepotrebnem birokratskem delu in omogočilo bolj personalizirano oskrbo.

Za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe to pomeni hitrejši in enostavnejši dostop do storitev. Namesto, da bi morali posamezniki hoditi od enega urada do drugega in urejati različne papirje, bo vse to urejeno preko enega sistema. Digitalizacija bo tako neposredno vplivala na kakovost življenja uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe.

Pomen investicije za prihodnost

Investicija v višini 2,1 milijona evrov za digitalizacijo dolgotrajne oskrbe ni zgolj tehnološka posodobitev, temveč tudi pomemben korak k izboljšanju celotnega sistema socialne varnosti v Sloveniji. S tem projektom se bo povečala dostopnost in kakovost storitev, hkrati pa bo zmanjšana administrativna obremenitev za delavce v tem sektorju.

Dolgotrajna oskrba je področje, ki bo v prihodnjih letih pridobivalo na pomenu. S staranjem prebivalstva bodo potrebe po teh storitvah le še naraščale. Prav zato je nujno, da se že danes postavi trdne temelje za sistem, ki bo kos tem izzivom. Digitalizacija je tu ključni korak, saj omogoča večjo preglednost, boljšo koordinacijo in učinkovitejše upravljanje virov.

Kako bo to vplivalo na vsakdanje življenje?

Za običajnega državljana to pomeni, da bo dostop do storitev dolgotrajne oskrbe postal enostavnejši in hitrejši. Manj bo birokratskih ovir, več pa bo poudarka na resničnih potrebah uporabnikov. Poleg tega bo digitalizacija omogočila boljšo spremljanje in nadzor nad izvajanjem storitev, kar bo zagotovilo višjo raven kakovosti in zanesljivosti.

Tudi za izvajalce storitev bo sistem digitalizacije prinesel olajšanje. Namesto dolgotrajnega in pogosto nepreglednega papirnega dela bodo lahko svoje delo opravljali hitreje in bolj osredotočeno. To bo posledično izboljšalo tudi njihove delovne pogoje in zmanjšalo stres, ki ga prinaša preobremenjenost z administrativnimi nalogami.

Zagotovljenih več kot dva milijona evrov za digitalizacijo dolgotrajne oskrbe je korak v pravo smer za slovenski socialni sistem. Ta investicija bo prinesla boljšo oskrbo za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, ter omogočila lažje delo socialnim delavcem in izvajalcem oskrbe. S tem bo Slovenija bolje pripravljena na prihodnje izzive starajoče se družbe in bo lažje zagotavljala kakovostno življenje svojim prebivalcem v vseh obdobjih življenja.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Napisal: N. Z.