Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Diploma z odliko, a ne zna brati?! Zdaj toži šolo …

V Združenih državah Amerike je odjeknila zgodba 19-letne Aleysha Ortiz, ki je kljub temu, da ne zna brati in pisati, maturirala z odliko in bila sprejeta na univerzo. Ortizova je zdaj vložila tožbo proti mestnemu izobraževalnemu odboru v Hartfordu, saj meni, da ji je bila odvzeta priložnost za ustrezno izobrazbo.

Življenjska zgodba Aleyshe Ortiz

Aleysha Ortiz se je rodila v Portoriku in se pri petih letih z družino preselila v Hartford, Connecticut. Že v otroštvu so se pri njej pokazale učne težave, vključno z disleksijo, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in govorno motnjo. Kljub tem izzivom je bila vključena v redni šolski sistem, kjer so njene težave pogosto spregledali ali napačno obravnavali.

Napredovanje skozi šolski sistem

Kljub očitnim težavam pri branju in pisanju je Ortizova napredovala skozi razrede. V šestem razredu so učitelji ocenili, da bere na ravni vrtca ali prvega razreda, vendar je vseeno napredovala v višje razrede. Da bi opravila domače naloge, je uporabljala aplikacije za pretvorbo besedila v govor in obratno, saj je le tako lahko razumela in izpolnila šolske obveznosti. Ta pristop ji je omogočil, da je izboljšala ocene in na koncu maturirala z odliko.

Sprejem na univerzo in nadaljnje težave

Po maturi je bila Ortizova sprejeta na Univerzo v Connecticutu, kjer je začela študij javne politike. Vendar so se njene težave z nepismenostjo nadaljevale, zaradi česar je bila močno odvisna od tehnologije in pomoči drugih. Univerza ji je sicer zagotavljala akademsko podporo, vendar je zaradi težav z duševnim zdravjem februarja 2025 začasno prekinila študij. Kljub temu se namerava vrniti in dokončati izobraževanje.

Tožba proti izobraževalnemu sistemu

Ortizova je vložila tožbo proti mestnemu izobraževalnemu odboru v Hartfordu, mestu Hartford in svoji posebni izobraževalni svetovalki Tildi Santiago. V tožbi navaja malomarnost in trdi, da so ji zaposleni v izobraževalnih ustanovah povzročili čustveno stisko z neprimernim ravnanjem, vključno z ustrahovanjem in nadlegovanjem. Ortizova želi s tožbo opozoriti na pomanjkljivosti izobraževalnega sistema in preprečiti, da bi se podobne situacije ponovile pri drugih učencih.

Sistemske težave v izobraževalnem sistemu

Primer Aleysha Ortiz ni osamljen. Raziskave kažejo, da številni učenci, zlasti iz manjšinskih skupnosti, ne prejmejo ustrezne podpore pri učenju. Poročilo organizacije EdBuild iz leta 2019 ugotavlja, da šole z večinsko manjšinsko populacijo prejmejo 23 milijard dolarjev manj kot šole, kjer prevladujejo belci. V Hartfordu, kjer je 90 odstotkov učencev iz manjšinskih skupnosti, je ta problem še posebej izrazit.

Zgodba Aleyshe Ortiz osvetljuje resne pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, kjer lahko učenec zaključi šolanje brez osnovnih pismenih veščin. Njen primer poudarja potrebo po temeljiti prenovi pristopov k izobraževanju, zlasti za učence s posebnimi potrebami, ter zagotavljanju enakih možnosti za vse, ne glede na njihov izvor ali socialni status.

Pripravil: N. Z.

Vir: N1, CNN

Imate takšno diplomo? Morda vam je kmalu ne bodo več priznali, Črna Gora že ukrepala

PODGORICA – Črna Gora je z odločitvijo, da ne bo več priznavala diplom nekaterih visokošolskih ustanov iz Bosne in Hercegovine, sprožila pravi vihar razprav. Je to res korak k višjim standardom izobraževanja ali le še en primer političnega obračunavanja v regiji, kjer zgodovina ni nikoli daleč od dnevnih odločitev? Težko je reči, a jasno je, da se bo ta poteza še dolgo odmevala, tako med študenti kot političnimi akterji.

Zakaj prav zdaj?

Odločitev črnogorskega ministrstva za šolstvo ni prišla iznenada, čeprav bi kdo na prvi pogled mislil, da gre za neko hitro, populistično potezo. Dolgoletne razprave o kakovosti izobraževanja v BiH, kjer so nekateri fakultetni programi bolj podobni vikend seminarjem kot resnemu študiju, so očitno dosegle vrelišče. Pa vendar – ali je bila to res edina pot?

“Zakaj bi si diplomant iz Sarajeva, ki je študiral dneve in noči, zaslužil manj priznanja kot nekdo iz Podgorice?” sprašujejo kritiki, ki menijo, da ukrep nepravično kaznuje vse študente, ne glede na kakovost njihovega programa. Na drugi strani pa vlada trdi, da gre za zaščito domačega trga dela in študija, saj ne želi, da bi diplomanti iz BiH imeli prednost pred domačimi kandidati – še posebej, če prihajajo z institucij, katerih standardi niso jasni.

Kje je težava z diplomami iz BiH?

Visokošolske ustanove v Bosni in Hercegovini so, milo rečeno, raznolike. Na eni strani so univerze z dolgoletno tradicijo, kot je Univerza v Sarajevu, ki uživa ugled po vsej regiji, na drugi strani pa so manj znane fakultete, ki so pogosto tarča očitkov o podeljevanju “instant diplom”. Se spomnite anekdote o tem, kako je nekdo v manj kot enem letu pridobil diplomo iz prava? Tako zgodbo bi lahko, z nekaj ciničnega tona, verjetno našli v marsikateri kavarni v regiji.

Črnogorsko ministrstvo za šolstvo je v svoji obrazložitvi poudarilo, da ne gre za pavšalno zavračanje vseh diplom iz BiH, temveč za zaščito domačega sistema pred uvoženimi kvalifikacijami, ki morda ne odražajo pravega znanja. A hkrati se zdi, da ta ukrep cilja tudi na politično sporočilo – naj se Bosna in Hercegovina loti lastnih težav.

Slovenija – bomo kdaj sledili temu zgledu?

Slovenija se, vsaj za zdaj, ni odločila za podobno potezo, čeprav bi morda kdo na hitro dejal: “Če to lahko stori Črna Gora, zakaj ne mi?” A stvari so redko tako preproste. Slovenija priznava diplome iz BiH, vendar se sooča z lastnimi težavami – predvsem pri preverjanju resničnih kvalifikacij, kadar gre za manj poznane fakultete.

Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da je Slovenija nekoliko bolj tolerantna. Medtem ko so nekatere zahodnoevropske države že uvedle strožjo regulacijo glede diplom iz regije Zahodnega Balkana, Slovenija še naprej stavi na bolj odprt pristop. To pa prinaša tudi tveganja – kako zagotoviti, da domači študenti niso postavljeni v slabši položaj?

Morda je čas, da se tudi pri nas postavimo vprašanje – ali želimo graditi sistem na temeljih zaupanja ali pa se bomo odločili za strožji nadzor in s tem morda omejili pretok talentov v Slovenijo?

Kaj pravi stroka?

Izobraževalni strokovnjaki opozarjajo, da zgolj ukinitev priznanja diplom ni vedno najboljša rešitev. “Namesto da se diplomantom zapira vrata, bi bilo morda bolje, da se uvede strog in pošten postopek preverjanja posameznih institucij,” je za TrebinjeLive.info dejal eden od strokovnjakov, ki želi ostati anonimen. Po njegovem mnenju je pavšalna odločitev, kot jo je sprejela Črna Gora, bolj odraz političnih interesov kot resne želje po izboljšanju standardov.

Kdo ima prav?

Odločitev Črne Gore nedvomno odpira pomembna vprašanja. Na eni strani je zagotovo potrebno, da se zaščiti kakovost domačega izobraževalnega sistema in prepreči zlorabe. Na drugi strani pa bi lahko takšni ukrepi, če jih ne spremljajo jasni kriteriji in transparentni postopki, ustvarili vtis političnega obračunavanja ali celo diskriminacije.

Slovenija je v preteklosti že sprejela določene ukrepe za preverjanje tujih diplom, a morda je čas, da se ta sistem posodobi. Bi lahko Slovenija, kot je to storila Črna Gora, sledila bolj strogi poti? Ali pa se bomo raje odločili za pristop, ki temelji na sodelovanju in prilagajanju?

Odločitev Črne Gore je začetek razprave, ki je dolgo zorela v ozadju. Ali bodo druge države sledile njihovemu zgledu, bo pokazal čas, a jasno je, da so takšni ukrepi lahko dvorezen meč. Kakovost izobraževanja mora biti prednostna naloga vseh držav – a kako to doseči, je vprašanje, na katerega še čakamo odgovore.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www