Zdravstveni dom Velenje se je znašel v središču pozornosti zaradi zahteve po nošenju maske, ki je pacientki onemogočila dostop do zdravstvenih storitev. Po burnih odzivih se je direktor Janez Kramar osebno opravičil.

Odpovedan termin zaradi maske

Velenje – mirno mesto z bogato industrijsko zgodovino, zdaj pa prizorišče nepričakovane zdravstvene polemike. Pacientka, ki se je odpravila na pregled, se je soočila s presenetljivo oviro: brez maske ji zdravnica ni dovolila v ambulanto. Zakaj? Po njenih besedah je bila to zgolj osebna zahteva zdravnice, ne pa pravilo zdravstvenega doma.

„Sem zdrava, torej nimam prehladnih obolenj, zdravnica pa se, če meni, da je stik z mano rizičen, lahko sama zaščiti z masko,“ je zapisala na Facebooku. In sprožila plaz odzivov.

Osebno opravičilo direktorja

Potem ko so se družbena omrežja razplamtela, je posredoval direktor ZD Velenje, asist. mag. Janez Kramar. Poklical je pacientko, se opravičil in pojasnil, da zdravstveni dom uradno ne zahteva nošenja maske za zdrave posameznike. Povedal je tudi, da je odločitev o maskah prepuščena posameznim zdravnikom.

Je to pravi način? Enotna pravila? Ni jih. In ravno tu se zatakne.

Pacientka je na koncu dobila nov termin, opravičilo pa je sprejela. A vprašanja ostajajo.

Ali so pravila jasna?

No, očitno ne. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pravi, da maske niso obvezne, a jih priporočajo v stiku z ranljivimi skupinami. Kaj pa to pomeni v praksi? Očitno je v Velenju vsak zdravnik sodnik sam zase.

Pravna strokovnjakinja dr. Maja Dolinar opozarja: „Zdravnik ima pravico določit pogoje za varno izvajanje storitev, vendar mora biti pri tem v skladu z uradnimi smernicami in pacientovimi pravicami.“

To pomeni? Pacient ne sme biti samovoljno zavrnjen. Če ni zakonske podlage, bi morala biti storitev zagotovljena.

Facebook eksplodiral

Komentarji na družbenih omrežjih? Razdeljeni – seveda.

• „Spoštovanje direktorju za pokončno držo in opravičilo!“
• „Vsi bi morali poznati svoje pravice, da nas ne bi ustavljale samovoljno postavljene zahteve.“
• „Maska za nekaj minut res ni tak problem, zdravniki pa morajo imeti pravico do zaščite.“

Kaj sledi?

Velenje je znova pokazalo, da Slovenija nima enotnega pristopa do zdravstvenih ukrepov. Čeprav je direktor ZD Velenje pokazal pripravljenost na dialog, je jasno, da podobni primeri niso osamljeni.

Pacientka pa je svoj odziv strnila v en stavek: „Če mi ne poznamo svojih pravic, nam jih sistem tudi ne bo priznal!“

In to je bistvo.

Pripravil: N. Z.

Vir: NIJZ, ZD Velenje, Facebook objave, Pravna stroka (dr. Maja Dolinar)

Pisal je pesmi in ob svoji sedemdesetletnici v samozaložbi izdal pesniško zbirko Spomin stoletij, na spletni strani navaja Cankarjeva knjižnica Vrhnika.

LJUBLJANA – Tone Kraševec je bil generalni direktor RTV Slovenija, takrat RTV Ljubljana, med letoma 1977 in 1981. Pred tem je deloval kot poročevalec, komentator in urednik, piše RTV Slovenija na svojem portalu rtvslo.si.

Tone Krašovec se je rodil na Vrhniki leta 1937. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa je na zagrebški univerzi iz ekonomskih znanosti. Že kot študent prava je začel delati na takratnem RTV Ljubljana. Bil je poročevalec, komentator in urednik ter med leti 1977 in 1981 tudi generalni direktor.

Tone Krašovec je bil med drugim tudi predsednik Združenja Manager, pisal je pesmi in ob svoji sedemdesetletnici v samozaložbi izdal pesniško zbirko Spomin stoletij, na spletni strani navaja Cankarjeva knjižnica Vrhnika.

Takole pa so leta 2022 na spletni strani vrhniške knjižnice napovedali izid Kraševčeve pesnitve:

Tone Krašovec
TRNOVA POT

V davnini vekov, kar na Zemlji klije
življenje ljudstev in človeštvo blodi,
Slovencev rod precej kasnó zasije
kot iskrica. Stoletja vztrajno hodi
po svoji poti, ki je prepojena
s krvjo in z ostrim trnjem prepletena.
 

Na slovenski kulturni praznik bo luč sveta ugledala obsežna pesnitev Toneta Krašovca, ki si je ob upokojitvi kot ljubitelj zgodovine zadal nalogo, da v epskih verzih opiše dogajanja, ki slikovito ponazarjajo zgodovino Slovencev; od naselitve na tem ozemlju pa vse do osamosvojitve in ustanovitve samostojne Slovenije pred tremi desetletji. Leta 2008 je v samozaložbi izdal pesnitev Spomin stoletij, ki opisuje življenje Slovencev do poskusov zedinjenja naroda v okviru avstroogrske monarhije sredi 19. stoletja. Pesnitev je nato nadaljeval in nadgradil: v drugem delu delu je zajel našo preteklost od slovenskih taborov za zedinjeno Slovenijo preko prve svetovne vojne in življenje v Kraljevini Jugoslaviji; v tretjem delu pa opisuje obdobje od začetka druge svetovne vojne in preko življenja v jugoslovanski federaciji pa do osamosvojitve Slovenije. Pesnitev se izpoje z odhodom zadnje enote jugoslovanske vojske leta 1991, ko se Slovenci končno strnemo v samostojni državi in svobodno zadihamo po stoletjih tuje nadvlade.

400-stransko knjigo je oblikovala Milena Oblak Erznožnik, spremno besedo je napisala Maša Milčinski, tiskarna Birografika Bori d. o. o. iz Ljubljane je knjigo natisnila, izdali pa smo jo Muzejsko društvo, Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.

Na predstavitvi so sodelovali tudi učenci Glasbene šole Vrhnika, recitatorji MePZ Mavrica, bralci TD Blagajana in igralci KD Mah teatra.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Tatjana Fabjančič Pavlič, ki je zadnjih devet let uspešno vodila Zdravstveni dom Krško, se sooča z iztekom mandata. Čeprav se je prijavila na razpis za nov mandat, ki je bil objavljen junija 2024, soglasja s strani skupnega organa, sestavljenega iz županov Mestne občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki, ni prejela. Tako se zdravstveni dom sooča z iskanjem novega vodstva, kar sproža številna vprašanja v lokalni skupnosti.

Zakaj ni prejela soglasja?

Razlogi za odločitev skupnega organa niso povsem jasni, vendar so iz Mestne občine Krško sporočili, da so razprave občinskega sveta in lokalnih predstavnikov odigrale ključno vlogo pri zavrnitvi. V razpravi je bilo poudarjeno več pomislekov glede komunikacije med vodstvom zdravstvenega doma in ključnimi deležniki, kar je močno vplivalo na končno odločitev. Poleg tega je tudi glasovanje Sveta zavoda ZD Krško, ki je potekalo tajno, prispevalo k temu, da je Fabjančič Pavličeva ostala brez podpore. Poudariti je treba, da skupni organ ni imel vpogleda v rezultate glasovanja predstavnikov lokalne skupnosti.

Ponovno objavljen razpis za direktorsko mesto

Svet zavoda Zdravstvenega doma Krško, ki ga vodi predsednica Andreja Auer Pfeifer, je na seji, ki je potekala 16. septembra 2024, odločil, da bo razpis za direktorja ponovljen. To pomeni, da se zdravstveni dom pripravlja na pomembno spremembo v svojem vodstvu. Do konca mandata, ki poteče 6. oktobra 2024, bo ustanovo še naprej vodila Tatjana Fabjančič Pavlič. Trenutno ni evidentiranega kandidata za v.d. direktorja, zato so iz Sveta zavoda pozvali oba župana, naj aktivno sodelujeta pri iskanju začasne rešitve.

Izzivi vodenja zdravstvenih domov

Fabjančič Pavličeva je v svojem mandatu pogosto izpostavljala kadrovske izzive, s katerimi se soočajo številni zdravstveni domovi po Sloveniji. Zdravstveni dom Krško se že dlje časa sooča s pomanjkanjem pediatrov, zdravnikov družinske medicine in zobozdravnikov. Direktorica je poudarila, da je situacija v Krškem podobna kot drugod po Sloveniji, kjer manjka usposobljenih strokovnjakov v več ključnih področjih. Kot začasno rešitev so se v zdravstvenem domu odločili za zaposlovanje tujih zdravnikov, kar pa dolgoročno ne more nadomestiti pomanjkanja domačih kadrov.

Dosežki in stanje Zdravstvenega doma Krško

Tatjana Fabjančič Pavlič je Zdravstveni dom Krško vodila od leta 2015, ko je prevzela funkcijo v.d. direktorice, nato pa je bila dvakrat izvoljena za poln štiriletni mandat. Med njenim vodenjem je zdravstveni dom doživel več pomembnih investicij in izboljšav, vključno z vzpostavitvijo centra za krepitev zdravja ter prizadevanjem za izboljšanje kadrovske politike. Predstavniki zdravstvenega doma so potrdili, da je stanje ustanove, kljub trenutnim izzivom, stabilno. V poročilu o poslovanju zdravstvenega doma za leto 2024 je razvidno, da je ustanova v dobrem stanju, kar potrjujejo tudi rezultati zadnjih finančnih pregledov.

Prihodnost Zdravstvenega doma Krško

Trenutno je usoda vodenja Zdravstvenega doma Krško negotova. Ob ponovni objavi razpisa za direktorsko mesto se poraja vprašanje, ali bo nova oseba na čelu zavoda lahko nadaljevala z dosedanjimi uspehi in reševala naraščajoče izzive. V lokalni skupnosti se zavedajo, da so kadrovske težave ena izmed največjih ovir, s katerimi se bo moral soočiti prihodnji direktor. Hkrati pa je nujno, da se izboljša tudi komunikacija med vodstvom in ključnimi deležniki, da bi zagotovili stabilnost in uspešno delovanje zdravstvenega doma v prihodnjih letih.

Napisal: N. Z.

Vir: FB zajem zaslona, MO Krško, Posavski obzornik, ePosavje, Zdravniška zbornica Slovenije