Plačujemo zdaj, dobimo kasneje: sistem dolgotrajne oskrbe bo nastajal počasi – in z veliko če-ji LJUBLJANA – Dolgotrajna oskrba naj bi bila rešitev za starajočo se družbo in kronično podhranjenost pomoči potrebnim. Zakon imamo. Prispevek bo. Storitve pa? Ne še – in ne za vse. Sistem, ki se sliši obetavno, bo na začetku precej drugačen od tistega, kar so ljudem obljubljali. Leta 2024 je Slovenija končno sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi. Po več kot dveh desetletjih razprav, neuresničenih napovedi in zamujenih priložnosti je zakon dobil zeleno luč – kot velik korak naprej. A čeprav je črno na belem zapisano, da bomo vsi prispevali za ta nov družbeni steber, bodo storitve, ki naj bi jih s tem plačevali, uvajali po korakih. Zelo previdno. Po nekaterih ocena

LJUBLJANA – Julij se nezadržno bliža. In z njim tudi začetek pobiranja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. A storitve, za katere bomo plačevali, bodo – vsaj po trenutnih napovedih – precej izmuzljive. Sistem, ki naj bi ljudem omogočil dostojno staranje na domu ali v ustanovah, še zdaleč ni pripravljen. Papir prenese vse. Tudi prazne obljube? Z 1. julijem 2025 bo šla zadeva zares – na papirju. Prispevek za dolgotrajno oskrbo bo obvezen: 1 % od bruto plače za zaposlene, enako za delodajalce. Upokojenci bodo prispevali odstotek od svoje neto pokojnine. Samozaposleni? 2 % od osnove. In? Kaj bodo dobili ljudje v zameno? Po podatkih, ki jih je 21. marca objavilo Delo, bodo pravice – vsaj v začetku – predvsem teoretične. Storitev, ki jih zakon predvideva

Od 1. marca 2025 so oskrbnine v domovih za starejše višje za natanko 0,7 odstotka. Minimalni dvig? Morda. A v ozadju je več, kot se zdi na prvi pogled. Le minimalna uskladitev – zakaj? Vlada je tokrat poprijela za zavore. Kljub temu da so se stroški dela povišali za 15 odstotkov, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ni dovolil večjega dviga oskrbnin. Zakaj? "Dolgotrajna oskrba je za vse, ne le za tiste z globljo denarnico," je poudaril ob določitvi višine uskladitve (poroča STA). Prav zato so sredstva za dvig plač zaposlenih v domovih za starejše pokrili iz državnega proračuna – da ne bi stanovalcem domov naložili dodatnih finančnih bremen. To omogoča novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila sprejeta konec lanskega leta. Letna usklad

Popoldanski s.p. prvič nad 100 evrov! Kaj prinašajo podražitve? Časi, ko so popoldanski samostojni podjetniki plačevali manj kot 70 evrov prispevkov, so minili. Letos bo prvič v zgodovini ta znesek preskočil 100 evrov. In to še ni vse – poleti prihaja nova dajatev, ki bo finančno breme še povečala. Koliko bomo plačevali od aprila? Statistični urad RS (SURS) je objavil podatke o povprečni plači za leto 2024, na podlagi katerih se določa prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Trenutno znaša prispevek za PIZ 46,26 evra, vendar se bo zaradi uskladitve s povprečno plačo dvignil za 6,2 odstotka. Po novem bo podjetnik za PIZ od aprila naprej plačeval 49,15 evra. K temu je treba prišteti še prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 20

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet že leta 2021, socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo pa takrat še ni bil predlagan. LJUBLJANA – „Če ni prispevka, ni jasnega javnega financiranja, ni splošno dostopne dolgotrajne oskrbe,“ je bil sinoči jasen minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je bil gost Odmevov. Maljevac pravi, da bomo za dolgotrajno oskrbo plačevali iz svojega žepa – toda oskrba mora biti za vse, in ne zgolj za tiste, ki si to lahko privoščijo. Podrobnosti zakona Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet že leta 2021, socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo pa takrat še ni bil predlagan. Letošnja sprememba zakona prinaša nekaj novosti in pravic na področju oskrbe na domu. Znesek plačila za oskrbovalca družinskega člana je

Samostojni podjetniki so vajeni, da se zakonodaja in davčne obremenitve nenehno spreminjajo – a leto 2025 prinaša še posebej boleče prilagoditve. Rast povprečne plače, nova dajatev za dolgotrajno oskrbo in višji obvezni zdravstveni prispevek bodo dvignili minimalne prispevke na najvišjo raven doslej. Če ste mislili, da so dvigi v preteklih letih dosegli svoj vrh, ste se motili. Statistični urad RS (SURS) je objavil, da bo povprečna bruto plača za leto 2024 znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da bodo osnove za izračun prispevkov višje. In posledice? Samostojni podjetniki bodo mesečno plačevali občutno več, ne glede na to, ali so njihovi prihodki zrasli ali ne. Kje se skriva ključni razlog za dvig prispevkov? Rast prispevkov za samozaposlene v Sloveniji je že v

Samozaposleni v Sloveniji se soočajo z občutnim povečanjem prispevkov v letu 2025. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov. Povišanje prispevkov zaradi rasti povprečne plače Prispevki za samozaposlene se izračunavajo na podlagi 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. Za leto 2024 je povprečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 1.436,95 evra. Ob upoštevanju skupne prispevne stopnje 38,2 % to pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene v letu 2025 znašali približno 548,90 evra. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka Poleg tega se s 1. marcem 2025 obvezni zdravstveni prispevek poveč

Za marsikaterega samostojnega podjetnika (s.p.) v Sloveniji je leto 2025 prineslo neprijetno presenečenje. Prispevki so se povišali že januarja, sledijo pa še dodatni dvigi – aprila in nato julija. In čeprav gre pri vsakem posameznem dvigu za nekaj evrov, se v celoti na letni ravni nabere precejšnja vsota. Podjetniki, še posebej tisti, ki delajo kot popoldanski s.p.-jevci, so znova na udaru. Ko seštejemo vse napovedane spremembe, lahko ugotovimo, da bo mesečni prispevek popoldanskega s.p. že kmalu presegel 100 evrov! Spomnimo – pred nekaj leti je znašal le okoli 65 evrov. Prispevki za popoldanski s.p.: tiho, a vztrajno navzgor Dandanes vsaka novica o podražitvah naleti na nezadovoljstvo, a pri prispevkih za popoldanske podjetnike gre za nekaj drugega. Dvig je posto

V Sloveniji se obeta pomembna sprememba na področju dolgotrajne oskrbe. Po predlogu novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni razpravi, bodo tudi upokojenci lahko pridobili status oskrbovalca družinskega člana. To pomeni, da bodo za skrb svojih bližnjih prejeli plačilo in dodatne ugodnosti. Kaj prinaša predlog novele zakona? Po trenutni zakonodaji upokojenci niso mogli pridobiti statusa oskrbovalca družinskega člana, kar je mnoge postavilo v neenakopraven položaj. Z novo novelo zakona pa se to spreminja. Upokojenec, ki bo zagotavljal oskrbo družinskemu članu, bo znova postal zavarovanec, v tem času pa se mu pokojnina ne bo izplačevala. Če bo oskrbo izvajal le v omejenem obsegu, na primer štiri ure dnevno ali od 20 do 24 ur tedensko, bo prejemal polovic

Ko govorimo o socialnih reformah, se vprašanje vedno glasi: kdo bo plačal račun? Tokrat je odgovor jasen – zaposleni, delodajalci in upokojenci. S 1. julijem 2025 bo v Sloveniji uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo pomembno vplival na osebne finance vseh omenjenih skupin. A kaj ta sprememba pomeni v vsakdanjem življenju povprečnega upokojenca? Prispevek po principu solidarnosti Zaposleni in delodajalci bodo v sistem prispevali 1 % od bruto plače, medtem ko bodo samostojni podjetniki in kmetje, ki hkrati nastopajo kot delavci in delodajalci, plačevali 2 %. Upokojenci bodo prispevali 1 % od neto pokojnine, kar pomeni, da bo upokojenec s pokojnino 800 evrov mesečno plačeval 8 evrov, tisti z 1000 evri pa 10 evrov. Na vsakih 100 evrov pokojnine bo torej treba o