Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Spar Slovenija mlade prostovoljne gasilce podprl z donacijo v višini 50.000 evrov

V prazničnem času so se v Sparu Slovenija ponovno spomnili na prostovoljne gasilce in jim prek Gasilske zveze Slovenije donirali 50.000 evrov. Znesek, zbran tudi ob pomoči Sparovih kupcev, je namenjen izobraževanju in podpori mladih gasilcev ter s tem ohranjanju tradicije gasilstva med novimi generacijami junakov, ki nesebično varujejo našo skupnost.

V okviru praznične kampanje »Vse dobro!« je Spar Slovenija znova združil moči s svojimi kupci, da bi skupaj podprli prostovoljne gasilce. S prodajo »Dobrih piškotov za dobre ljudi« so zbrali 25.000 evrov, znesek pa so se v Sparu odločili podvojiti, s čimer so Gasilski zvezi Slovenije namenili 50.000 evrov. Donacija je namenjena aktivnemu vključevanju mladih v prostovoljna gasilska društva ter njihovemu
izobraževanju. »Prostovoljno gasilstvo predstavlja močan steber naše družbe, saj vedno znova dokazuje svojo predanost ljudem v stiski. V podjetju Spar Slovenija smo veseli, da lahko s skupnimi močmi prispevamo k njegovemu razvoju in krepitvi prihodnjih generacij,« je poudarila direktorica marketinga Spar Slovenija Lidija Rakuša.

Slovensko prostovoljno gasilstvo se lahko pohvali s 150-letno tradicijo, »za ohranjanje in nadaljnji razvoj pa potrebuje nove in nove brste, ki jih predstavljajo naši mladi člani,« pojasnjuje predsednik GZS Janko Cerkvenik. »Ti so naša prihodnost in pomembno je, da v gasilski organizaciji ogromno pozornosti namenimo pridobivanju gasilske mladine ter njihovemu usposabljanju. S tem zagotavljamo prihodnje operativne gasilke ter gasilce, ki našim državljanom vedno brez oklevanja priskočijo na pomoč v nesreči. Podjetju Spar Slovenija smo hvaležni, da prepoznava pomen in vrednote našega delovanja in podpira naša prizadevanja pri delu z mladimi,« dodaja.

Lani je Spar prvič izvedel praznično kampanjo in gasilcem namenil donacijo, s pomočjo katere so lahko financirali celoletne aktivnosti in izobraževanja za mlade, podprli pa so tudi slovenske ekipe na mednarodni gasilski mladinski olimpijadi v Italiji. Na dogodku mladih gasilcev je sodelovalo 60 ekip iz 22 držav, ki so tam pridobili bogate izkušnje. »Z ekipo smo res hvaležni, da smo naše vezi dodatno okrepili na tako velikem dogodku. To je velika čast. Ne glede na kulturne in jezikovne razlike je vse prisotne povezovala strast do gasilstva,« pojasnjuje Nika Ciglar, udeleženka olimpijade. »Gasilstvo ni le tekmovanje, temveč tudi druženje, sklepanje prijateljstev in pridobivanje življenjsko pomembnih veščin,« dodaja njena sotekmovalka Lara Iskra.

Z donacijo in podporo slovenskemu gasilstvu Spar znova izkazuje zavezanost skupnosti in vrednotam, ki nas povezujejo.

Vir: Spar Slovenija

Mark Zuckerberg nakazal 1 milijon $ Donaldu Trumpu, ker …

MENLO PARK – Leta 2017, v obdobju, ko je ameriško politiko zaznamovala Trumpova kontroverzna izvolitev, se je Mark Zuckerberg odločil za potezo, ki je mnoge osupnila: njegovo podjetje Meta Platforms (takrat Facebook) je doniralo 1 milijon dolarjev Trumpovemu skladu za inavguracijo. Šokantno? Absolutno. Nepričakovano? Morda ne toliko, kot bi si mislili.

V svetu, kjer politiko in tehnološki sektor povezuje vedno tesnejši preplet interesov, takšne donacije ne bi smele biti presenečenje. Pa vendar je ravno ta poteza sprožila številne špekulacije in teorije zarote – od pragmatičnih pojasnil do precej bolj pikantnih domnev.

Donacija ali politična zavarovalna polica?

Zuckerbergova donacija Trumpovi inavguraciji je marsikoga presenetila, a hkrati odprla vprašanje: zakaj? Če pomislimo, je bil Trump že od začetka v konfliktu s tehnološkimi velikani – kritiziral je njihove domnevne politične pristranskosti, obljubljal regulacije in grozil z zakonodajnimi spremembami. Ali je Zuckerberg želel ublažiti to sovražnost? Je bil milijon dolarjev cena za mir?

Analitiki so hitro ocenili, da je šlo za strateško odločitev, ki jo je narekoval takratni politični kontekst. Podjetja, kot je Meta, se soočajo z nenehnim pritiskom administracij, ki so jih pripravljena preiskovati, regulirati in celo kaznovati. Torej, je bil to zgolj običajen del poslovanja? Nekakšna politična “zavarovalna polica”, ki zagotavlja, da se podjetje ne znajde na napačni strani zakonodaje?

A skeptiki, kot vedno, niso zadovoljni z enostavnimi odgovori. Ali je bil milijon dolarjev resnično potreben za tako očitno prilizovanje Trumpovi administraciji? Če pomislimo, Zuckerberg je v preteklosti večkrat pokazal, da zna igrati dolge igre – je morda predvidel koristi, ki bi jih lahko njegova platforma pridobila v obdobju Trumpovega mandata?

Teorije zarote: od algoritmov do skrivnostnih dogovorov

Svet teorij zarote seveda ni zamudil priložnosti. Ena izmed najbolj priljubljenih teorij je, da je bila donacija namenjena zaščiti algoritmov Facebooka – tistih skrivnostnih kod, ki so pogosto obtožene, da manipulirajo z javnim mnenjem. Ali je Meta z donacijo želela zagotoviti, da Trumpova administracija ne bi posegala v njihove poslovne skrivnosti?

Še bolj intrigantna pa je domneva, da je Zuckerberg prek donacije poskušal pridobiti informacije o Trumpovi notranji politiki, ki bi jih lahko uporabil za širitev svojega poslovnega imperija. Čeprav so takšne trditve brez konkretnih dokazov, ostaja dejstvo, da so milijonske donacije pogosto povezane z določenimi pričakovanji – ali, če smo cinični, kar z nakupom vpliva.

Kaj pomeni milijon za Meto?

Čeprav milijon dolarjev zveni kot ogromen znesek, je za Meta Platforms to skoraj drobiž. V istem letu je podjetje ustvarilo več kot 40 milijard dolarjev prihodkov. Torej, ali je ta donacija res tako pomembna? Finančno gledano morda ne – politično pa je bila odločitev neprecenljiva.

V kontekstu lokalne politike ZDA takšne donacije niso neobičajne. Trumpov inavguracijski sklad je prejel prispevke številnih podjetij, vključno z Googlom in Microsoftom. Toda v Sloveniji, kjer so tovrstni politični prispevki precej bolj regulirani, bi bil tak korak veliko bolj sporen. Kaj bi pri nas pomenilo, če bi domači podjetnik podprl kontroverzno politično osebnost z milijonom evrov? Bi se javnost kregala o etiki ali slavila njegovo “pogumno” odločitev?

Kaj se dogaja danes, leta 2024?

Od donacije leta 2017 so se odnosi med Zuckerbergom in Trumpom precej zapletli. Po dogodkih 6. januarja 2021, ko je Meta suspendirala Trumpove račune na Facebooku in Instagramu, so mnogi pričakovali, da se bo Zuckerberg držal stran od vsega, kar je povezano s Trumpovo politiko. Do danes, v letu 2024, ni poročil, da bi Meta ponovno finančno podprla Trumpovo kampanjo. A to ne pomeni, da so odnosi med politiko in tehnologijo postali manj kompleksni.

Meta zdaj vlaga sredstva v izboljšanje integritete volitev na svojih platformah. Uvedli so centre za spremljanje volitev in posodobili svoje algoritme za zaznavanje dezinformacij. Poroča The New York Times.

Poslovna strategija ali politična podpora?

Zuckerbergova poteza iz leta 2017 je ostala enigmatična, vendar hkrati razkriva, kako prepleteni so interesi tehnologije in politike. Vprašanje, ki ostaja, pa je: ali so milijoni, namenjeni političnim dogodkom, res samo strošek poslovanja, ali pa morda nosijo večji pomen – tistega, ki ga ne bomo nikoli povsem razumeli?

Če nič drugega, nam ta zgodba znova potrjuje, da je politika v svojem bistvu igra, kjer denar ni samo sredstvo – je jezik, ki ga vsi razumejo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, The New York Times, www

To je moški, ki je doniral 200 milijonov evrov za obnovo katedrale Notre-Dame (in ne, ni bil Elon Musk!)

PARIZ – Če bi kdo leta 2019, po tem usodnem požaru, ki je v trenutku spremenil podobo ene najbolj znanih gotskih katedral na svetu, dejal, da bo eden najbogatejših ljudi na svetu iz lastnega žepa prispeval kar 200 milijonov evrov za njeno obnovo, bi marsikdo podvomil. Pa vendar – Bernard Arnault, francoski milijarder, ki je na čelu imperija luksuza LVMH, ni dolgo razmišljal. Njegova donacija je bila ena največjih in najhitreje zagotovljenih, kar je omogočilo nemudoma začetek restavratorskih del.

Kdo je Bernard Arnault – in zakaj ravno on?

Povedano preprosto, Bernard Arnault ni “navaden” milijarder. Njegovo premoženje – ocenjujejo ga na več kot 200 milijard evrov – mu omogoča, da živi povsem v svojem svetu. Ampak ta svet ni samo preplet prestižnih znamk, kot so Louis Vuitton, Dior in Moët & Chandon. Arnault se je skozi leta pokazal tudi kot človek z globokim občutkom za francosko kulturo. Ali gre za iskreno ljubezen ali pa za skrbno premišljen korak v kovanju lastne zapuščine? To je vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja.

Ko je doniral 200 milijonov evrov za obnovo Notre-Dame, je Arnault izjavil: “Notre-Dame ni samo simbol Francije, temveč simbol človeštva.” Njegove besede, objavljene v Le Monde, so bile močne – in čeprav jih nekateri morda vidijo kot klišejske, imajo globoko resnico. Notre-Dame namreč ni le turistična atrakcija; je srce Pariza, kraj, kjer zgodovina Francije dobesedno diha iz kamna.

Bernard Arnault (na levi) in Elon Musk (na desni). Vir: X

Od požara do ponovnega odprtja – kako je to sploh mogoče?

Aprila 2019 je požar, ki je zajel streho in uničil znameniti stolp, pretresel ves svet. V nekaj urah je katedrala, ki je stala več kot 850 let, izgubila velik del svoje strukture. A ravno zaradi hitrega odziva, predvsem donacij, kot je Arnaultova, se je projekt obnove začel praktično nemudoma. Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo katedrala obnovljena v petih letih – in čeprav so mnogi dvomili, je bil cilj dosežen. Ampak, ali je res vse tako popolno, kot se zdi?

Prisotnost Slovenije na odprtju – nepomembna ali simbolična?

Na ponovnem odprtju decembra 2024 je bil prisoten tudi slovenski premier Robert Golob. Čeprav bi kdo lahko rekel, da njegova udeležba na takšnem dogodku ni bistvena za Slovenijo, je simbolika močna. Slovenija, majhna država s svojim bogatim kulturnim izročilom, pogosto išče načine, da se poveže z evropsko dediščino. Golobova prisotnost je tokrat služila kot opomin, da tudi manjše države igrajo vlogo v ohranjanju skupne zgodovine. Kdo ve, morda bo ta povezava navdihnila k podobnim projektom tudi doma?

Tako je bilo na otvoritvi:

Ali gre za altruizem?

Seveda pa takšne velike geste ne pridejo brez kritik. Nekateri so Arnaultu očitali, da gre za potezo, s katero si je želel dvigniti svoj ugled, drugi so namigovali na morebitne davčne olajšave. A tukaj pride zanimiv zasuk – Arnault je skupaj z drugimi največjimi donatorji zavrnil kakršne koli davčne ugodnosti. Njegovo dejanje je tako preseglo običajne donacije, saj je pokazalo, da je morda zares šlo za ohranjanje dediščine, ne le za osebno korist. Ali mu verjamemo? To je prepuščeno posameznikom, a številke govorijo same zase.

Kaj se lahko Slovenija nauči iz tega?

Obnova Notre-Dame ni zgolj francoska zgodba. Je tudi opomnik za države, kot je Slovenija, da ohranjanje kulturne dediščine ni le vprašanje denarja, temveč tudi volje. Čeprav nimamo spomenikov, ki bi bili primerljivi z Notre-Dame, je pri nas dovolj zgodovinskih stavb in znamenitosti, ki kličejo po obnovi. Ali lahko primer Notre-Dame navdihne podobne projekte doma? Zlasti zdaj, ko se kulturna dediščina sooča z vprašanjem prioritet v državnih proračunih?

Zgled, ki ga ni lahko doseči

Bernard Arnault je s svojo donacijo postavil visoko letvico, ne le v smislu zneska, temveč tudi sporočila. Njegovo dejanje ni le ohranilo katedrale Notre-Dame, temveč je postalo simbol globalne solidarnosti. A vprašanje ostaja: ali bo njegov prispevek navdihnil druge bogate posameznike po svetu, da storijo podobno? In, kar je še pomembneje, ali bodo manjše države, kot je Slovenija, našle način, kako slediti temu zgledu v svojem kontekstu?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Toliko je Janez Janša in njegova stranka SDS donirala za boj proti raku

LJUBLJANA – Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika Janeza Janše je 2. oktobra 2024 podarila 20.000 evrov Društvu za boj proti raku Štajerske. Donacija, ki je bila izvedena preko Nove KBM, je postala javno znana po objavi izpiska na družbenih omrežjih, kjer je Janša delil dokument o transakciji. Gre za pomembno donacijo, ki podpira delovanje društva v boju proti raku, zlasti v Štajerski regiji, kjer je rak ena izmed pogostejših bolezni.

Podrobnosti transakcije

Donacija je bila nakazana Društvu za boj proti raku Štajerske, ki ima sedež v Mariboru. Društvo že več let aktivno sodeluje pri ozaveščanju in pomoči bolnikom z rakom, zato je prejem sredstev še posebej pomemben za njihove nadaljnje dejavnosti. Izpisek jasno prikazuje znesek 20.000 evrov, ki je bil nakazan 2. oktobra 2024 ob 9:40. Kot prejemnik je bil naveden uradni račun društva v Mariboru, namen plačila pa je bil boj proti raku. Janez Janša je ob objavi na Instagramu zapisal: “Rečeno, storjeno.”

View this post on Instagram

A post shared by Janez Janša (@jjansasds)

Zakaj ravno ta donacija?

SDS se v zadnjih letih pozicionira kot stranka, ki ne le sledi političnim ciljem, ampak aktivno prispeva k družbenim vprašanjem. Rak je ena najpogostejših bolezni v Sloveniji, zato so takšne donacije ključne za podporo raziskavam in izboljšanje oskrbe bolnikov. Donacija 20.000 evrov je pomemben korak k izboljšanju zdravstvene oskrbe v Štajerski regiji, ki se sooča z visokimi stopnjami obolevnosti za rakom.

SDS že vrsto let financira različne humanitarne projekte, povezane z zdravstvom, a tokratna donacija izstopa zaradi velikosti zneska in pomena, ki ga ima za Štajersko.

View this post on Instagram

A post shared by Zala Tomašič (@zalatomasic)

Povezava z gradnjo nove onkološke bolnišnice v Mariboru

Gradnja nove onkološke bolnišnice v Mariboru je eden izmed najpomembnejših projektov, ki jih regija pričakuje že leta. Bolnišnica naj bi bistveno izboljšala možnosti za zdravljenje raka in omogočila dostop do naprednejših terapij, ki so trenutno na voljo le v Ljubljani. Po poročanju portala Maribor24 (2023) je projekt v fazi načrtovanja, vendar se sooča s finančnimi in administrativnimi težavami.

Donacija SDS je zato morda povezana tudi s prizadevanji za pospešitev tega projekta. Janez Janša je v preteklosti že izražal podporo gradnji onkološke bolnišnice v Mariboru in donacija bi lahko bila eden izmed korakov za olajšanje teh prizadevanj. Pomembno je poudariti, da bi nova bolnišnica omogočila boljše pogoje za zdravljenje in raziskave raka, kar je eden izmed prioritetnih ciljev v boju proti tej bolezni v Sloveniji.

Politični vpliv in odzivi javnosti

Donacija SDS ni ostala neopažena, še posebej ker je bila objavljena na osebnem profilu Janeza Janše. Nekateri podporniki stranke so izrazili pohvale za takšno potezo, ki naj bi pomagala mnogim bolnikom. Po drugi strani pa nasprotniki in nekateri kritični glasovi opozarjajo, da je to morda še ena v nizu potez, s katerimi stranka poskuša pridobiti politične točke pred prihajajočimi volitvami.

Donacija je sprožila številna ugibanja, ali gre za čisto humanitarno dejanje ali za premišljeno politično strategijo. Takšne humanitarne akcije, zlasti v času pred volitvami, pogosto sprožajo razprave o tem, ali so motivirane s strani volilne kampanje.

Društvo za boj proti raku Štajerske – ključna vloga

Društvo za boj proti raku Štajerske ima dolgoletno tradicijo delovanja na področju preventive in podpore bolnikom. Njihovo delo je osredotočeno na pomoč bolnikom, ozaveščanje javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja raka ter financiranje raziskav. Sredstva, ki jih pridobijo preko donacij, omogočajo nadaljnje programe za podporo bolnikom in njihove družine. Po podatkih Društva (2024) bodo prejeta sredstva namenjena nadaljevanju že uveljavljenih programov za pomoč obolelim in raziskavam novih terapij.

Donacija Slovenske demokratske stranke v višini 20.000 evrov društvu za boj proti raku odpira vrsto vprašanj o povezavi med politiko in humanitarnimi dejavnostmi. Janez Janša s tem še naprej utrjuje podobo stranke, ki podpira družbene projekte, vendar ostaja vprašanje, ali je ta donacija res zgolj humanitarno dejanje ali del širše politične strategije. Vsekakor pa so sredstva pomemben prispevek v boju proti raku, zlasti v Štajerski regiji, kjer je zdravstvena oskrba nujno potrebna izboljšav, medtem ko se regija še vedno bori za gradnjo nove onkološke bolnišnice.

Napisal: N. Z.

Vir: IG

Pika napisala ganljivo pismo zavetišču za živali, poglejte, kaj je napisala

LJUBLJANA – Osebje zavetišča v Ljubljani je prejelo presenetljivo pošto od deklice z imenom Pika, ki s čudovitim prispevkom pomaga zapuščenim živalim. Njeno pismo, polno iskrenih želja, je ganilo marsikoga in razkrilo, kako močno si otroci želijo pomagati živalim v stiski.

Ganljivo pismo z močnim sporočilom

Pred nekaj dnevi je Zavetišče Ljubljana delilo na svojih družbenih omrežjih pismo, ki ga je napisala mlada deklica Pika. Ob pismu je priložila tudi finančni prispevek v višini 30 evrov, namenjen oskrbi živali. V svojem pismu je Pika zapisala: “Upam, da vam bo moj prispevek prav prišel in da živali ne bodo lačne. Želim si kužka, vendar mi ga starši ne pustijo.”

Pikina prošnja je pokazala, kako se že v otroških letih razvije ljubezen do živali in kako so tudi najmlajši lahko močno povezani s skrbjo za okolje in živalski svet. Deklica si sicer želi psa pasme King Charles španjel, vendar se mora za zdaj sprijazniti s tem, da ga starši ne dovolijo. A kljub temu ne obupa – s tem prispevkom je želela vsaj malo pomagati živalim, ki čakajo na nove domove.

View this post on Instagram

A post shared by Zavetišče Ljubljana (@zavetisce_ljubljana)

Odziv zavetišča in širše skupnosti

Zavetišče Ljubljana je na Instagramu javno izrazilo hvaležnost Piki za njen prispevek in so zapisali: “Hvala za tvoj čudovit prispevek, Pika. Prepričani smo, da boš nekoč dobila svojega kužka in zanj odlično poskrbela.” Pikin prispevek je ganil številne sledilce zavetišča, saj so njene besede hitro pritegnile pozornost širše skupnosti. Pod objavo se je v komentarjih pojavilo veliko spodbudnih besed in pohval za njeno plemenito dejanje.

Takšni primeri, kot je Pikin, nas spominjajo, kako pomembno je širiti zavest o skrbi za živali in kako lahko vsak, ne glede na starost, prispeva k boljšemu svetu za živali v stiski.

Vpliv malih dejanj

Pikina gesta je dokaz, da že majhna dejanja lahko prinesejo velike spremembe. S svojo donacijo in iskrenim pismom je postala pravi vzor za vse, ki bi želeli pomagati, a mislijo, da njihov prispevek ni dovolj. Prav takšna dejanja so tista, ki omogočajo zavetiščem, da še naprej pomagajo živalim in jim nudijo zavetje, hrano ter priložnost za nov dom.

Napisal: N. Z.

Vir: IG