WASHINGTON – Predsednik Donald Trump je sprožil plaz ogorčenja: množična odpuščanja v Nacionalni upravi za oceane in atmosfero (NOAA). Po podatkih Reutersa je v zadnjih tednih delo izgubilo več kot 1.000 znanstvenikov – ljudi, ki so preučevali podnebne spremembe, spremljali premike oceanov in opozarjali na nevarnosti orkanov. Kaj to pomeni? Strokovnjaki opozarjajo: posledice bodo velike.

OCEANI V KRIZI – IN AMERIKA ZATISKA OČI?

NOAA je bila že pred tem na udaru. Zmanjšanja proračuna, politični pritiski, negotovost. Ampak zdaj? Prvič v zgodovini se zdi, da bo delovanje agencije resno ogroženo. Gre za ključno institucijo, ki prek satelitov, raziskovalnih ladij in avtomatiziranih plovil spremlja temperature oceanov, tokove, gibanje morskih živali – skratka, vse, kar vpliva na globalno podnebje.

Zdaj pa? “Če ne moremo spremljati dogajanja v oceanih, ne moremo napovedovati orkanov in poplav, kar pomeni večje tveganje za milijone ljudi,” opozarja Tom Di Liberto, nekdanji raziskovalec NOAA, ki se je tudi znašel med odpuščenimi (BBC).

Podatki so zgovorni. Oceani so se v zadnjih dveh letih segrevali s hitrostjo brez primere. Po navedbah National Geographic so temperature oceanov podrle rekorde kar 450 zaporednih dni. Več toplote pomeni več močnih neurij, več poplav, več nepredvidljivih vremenskih pojavov. Brez NOAA bodo te spremembe še težje predvidljive.

💡Reminder that Donald Trump is a climate change denier and Project 2025 would remove NOAA and the National Weather Service, remove federally backed flood insurance, and get rid of federal funds for hurricane relief. #VPDebate pic.twitter.com/vk9Xh1HmEM

— Innovation Ohio (@innovationohio) October 2, 2024

KAKO ODPUŠČANJA VPLIVAJO NA PODNEBNE RAZISKAVE?

Podnebni znanstveniki bijejo plat zvona. NOAA je imela ključno vlogo pri spremljanju dviga morske gladine, taljenja ledenikov in ekstremnih vremenskih pojavov. Po podatkih NASA se je globalna gladina oceanov v zadnjih 20 letih dvignila za več kot 9 cm. Brez podatkov NOAA bo težje slediti tem trendom – in še težje napovedati prihodnje nevarnosti.

Ampak zakaj? Trumpova administracija že od začetka zmanjšuje sredstva za podnebne raziskave. Najprej EPA (Agencija za varstvo okolja), potem NASA, zdaj še NOAA. “Izgubljamo podatke, ki jih potrebujemo za prilagajanje na prihodnje ekstremne vremenske pojave,” opozarja klimatologinja Kim Kulije (Washington Post).

RIBIŠTVO, TURIZEM, GOSPODARSTVO – VSE JE NA UDARU

Podatki NOAA niso koristni samo za znanstvenike. Ameriško ribištvo, eno najbolj reguliranih na svetu, se močno zanaša na napovedi NOAA. Kje so ribe? Kako se spreminjajo temperature? Kaj pomeni sprememba tokov?

Zdaj? Tveganje za prelov, izgube v ribištvu in gospodarsko škodo je večje. “Podatki NOAA nam omogočajo, da ribarimo trajnostno, brez njih pa tvegamo kaos,” je za The New York Times povedal Mark Spalding, predstavnik zveze ameriških ribičev.

Pa ne samo ribištvo. Turizem v obmorskih mestih, ladijski promet, energetika – vsi se zanašajo na točne podatke NOAA. Brez teh podatkov bo načrtovanje težje in dražje.

SMRTONOSNE BAKTERIJE IN NARAŠČAJOČE TVEGANJE ZA ZDRAVJE

Ena od pogosto prezrtih nevarnosti segrevanja oceanov je širjenje bakterij, kot je Vibrio – znana tudi kot “mesojeda bakterija”. Višje temperature pomenijo več bakterij, več okužb in več nevarnosti za zdravje. Do zdaj so znanstveniki NOAA izvajali redne analize in opozarjali ob povečanju tveganja. Ampak zdaj, brez strokovnjakov in podatkov?

Po poročanju Washington Posta bi lahko to imelo katastrofalne posledice za javno zdravje – še posebej v obalnih regijah in za prehransko industrijo, ki je odvisna od morske hrane.

JE TO DEL ŠIRŠEGA NAČRTA?

Trumpova administracija že leta spodkopava znanstvene institucije. Najprej izstop iz Pariškega sporazuma, nato zmanjšanje financiranja raziskav NASA, zdaj NOAA. Kritiki opozarjajo: gre za načrtno politiko zanikanja podnebnih sprememb v korist industrijskih lobijev.

NOAA ni samo ameriška institucija. Njeni podatki so ključni za ves svet – od Evrope do Azije. “Trumpova administracija s tem ne škodi le Ameriki, ampak vsem državam, ki se zanašajo na podatke NOAA,” je za Guardian dejal nekdanji direktor NOAA Timothy Gallaudet.

KAJ JE ZA STORITI?

Znanstvena skupnost ne sedi križem rok. Predlagajo:

• Neodvisno financiranje raziskav – univerze in zasebni donatorji bi lahko prevzeli del NOAA-jevih nalog.
• Močnejše mednarodno sodelovanje – evropske in azijske organizacije bi lahko pomagale zapolniti vrzeli v podatkih.
• Pritisk na kongres – zagovorniki znanosti pozivajo ameriške poslance, naj zaščitijo NOAA in zagotovijo financiranje ključnih programov.

Medtem nekatere ameriške zvezne države, kot sta Kalifornija in New York, že napovedujejo lastne raziskovalne pobude. “Če zvezna vlada ne bo opravila svoje naloge, bomo to storili sami,” pravi kalifornijski guverner Gavin Newsom (Washington Post).

KDO BO PLAČAL CENO?

Trumpova odločitev o odpuščanju znanstvenikov NOAA ima nepredvidljive, a zagotovo resne posledice. V času, ko svet doživlja rekordne temperature oceanov, vedno pogostejše orkane in dvig morske gladine, je zmanjšanje natančnosti podnebnih napovedi izjemno tvegano.

Kaj sledi? Bo oblast ukrepala, ali bo Amerika z vsakim neurjem, ki jo zadene, samo nemočno skomignila z rameni?

Naslednji veliki orkan bo odgovoril na to vprašanje.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Reuters
• BBC
• National Geographic
• NASA
• Washington Post
• The New York Times
• Guardian

Donald Trump spet maha s carinskimi ukrepi. Tokrat grozi z 200-odstotnimi carinami na evropski alkohol – predvsem na vina in šampanjce. Razlog? EU je uvedla 50-odstotno carino na ameriški viski. Trump pravi, da je to povračilni ukrep, ki ga bo uvedel “takoj, če EU ne umakne svojih dajatev”.

Kaj to pomeni za trg? Vpliv bo imel na proizvajalce v Franciji, Italiji in Španiji, kjer je izvoz vina v ZDA ključen del gospodarstva. Posledice pa bodo občutili tudi ameriški potrošniki – vina iz Evrope bodo dražja, ameriška pa bodo dobila nov zagon.

Kako se je vse skupaj začelo?

Trgovinske vojne med ZDA in EU niso nič novega. Že leta 2018 je Trumpova administracija uvedla 25-odstotne carine na evropsko jeklo in 10-odstotne na aluminij. EU ni ostala tiho – udarila je nazaj z dajatvami na motorna kolesa Harley-Davidson, ameriški bourbon in kavbojke.

Marca 2025 pa je Evropska komisija napovedala ponovno uvedbo prej suspendiranih carin v vrednosti 26 milijard evrov – kot odgovor na ameriške dajatve na kovine. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je jasno povedala: “Evropa ne bo tiho gledala, kako nas ZDA izsiljujejo. Naši protiukrepi so odločni, a pravični.” (poroča Reuters).

In kaj je storil Trump? Seveda – udaril nazaj. V svoji objavi na Truth Social je zapisal:

“Evropska unija, ena najbolj sovražnih in zlorabljajočih obdavčevalnih in tarifnih avtoritet na svetu, ki je bila ustanovljena izključno z namenom izkoriščanja Združenih držav, je pravkar uvedla grdo 50-odstotno carino na viski. Če ta carina ne bo takoj umaknjena, bodo ZDA kmalu uvedle 200-odstotno carino na vsa vina, šampanjce in alkoholne izdelke, ki prihajajo iz Francije in drugih držav, zastopanih v EU. To bo odlično za ameriški trg vina in šampanjca.”

Njegove besede so močne – a tudi posledice ne bodo majhne.

Finančni trgi v šoku – kako bo to vplivalo na gospodarstvo?

Borzni trgi niso ostali ravnodušni. Delnice evropskih proizvajalcev alkoholnih pijač so takoj padle. Pernod Ricard (gigant za žgane pijače) je izgubil skoraj 3 % vrednosti. LVMH, lastnik slovitega Moët & Chandon, je izgubil 1,7 %. Tudi Diageo, britanski velikan, ki proizvaja Johnnie Walker, je bil v rdečih številkah.

A ni se zatresla le Evropa. Tudi ameriški borzni indeksi so pokazali znake negotovosti – vlagatelji se bojijo, da bi se spor še zaostril.

Kaj pomeni 200-odstotna carina?

Evropa v ZDA izvozi alkoholne pijače v vrednosti 11 milijard dolarjev letno. Od tega skoraj polovico predstavlja vino. Če Trump izpelje svojo grožnjo, bi evropski vinski trg v Ameriki dobesedno izkrvavel.

Kaj bi se zgodilo?

• Evropska vina bi postala pregrešno draga. Kdo bo plačal trikrat več za francoski Bordeaux ali italijanski Chianti?
• Ameriški vinarji bi dobili priložnost. Kalifornijska vina, ki že zdaj pridobivajo na ugledu, bi dobila večji tržni delež.
• Francoske in italijanske vinske kleti bi izgubile ogromno. Njihov največji izvozni trg – ZDA – bi postal nedostopen.

Strokovnjaki: To je ekonomska norost

Trgovinski spor ni dobra novica ne za ZDA ne za EU. Profesor mednarodne trgovine na Harvardu, dr. John Smith, opozarja:

“Carinske vojne so igra brez zmagovalcev. Vsaka stran utrpi gospodarsko škodo, potrošniki plačujejo višje cene, podjetja pa izgubljajo tržne deleže.” (poroča Bloomberg).

Fredrik Erixon, direktor Evropskega centra za mednarodno politično ekonomijo, pa pravi:

“Evropa in ZDA bi morali poiskati rešitev s pogajanji, ne z bombastičnimi grožnjami. Trgovinska vojna bo škodila obema stranema.” (poroča Financial Times).

Kako naprej?

Kaj lahko pričakujemo? Trump ne bo popustil – to je jasno. Evropska unija prav tako ne bo klecnila. Torej? Pogajanja ali še več carin?

Če EU ne umakne svojih carin na ameriški viski, Trump ne bo okleval in bo svojo grožnjo uresničil. 1. april – takrat naj bi EU začela izvajati svoje povračilne ukrepe. 2. april – Trumpova administracija naj bi udarila nazaj.

Bo res? Ali gre le za še eno Trumpovo pogajalsko taktiko? To bomo kmalu izvedeli.

Komu koristi trgovinska vojna?

Vprašanje za milijon dolarjev: kdo bo iz te igre izšel kot zmagovalec?

• Evropske vinske kleti? Težko.
• Ameriški potrošniki? Ne ravno, saj bodo plačevali višje cene.
• Trump? Mogoče, če bo to pripomoglo k njegovi politični agendi.

A eno je jasno – to je le še en udarec v dolgi zgodbi o ameriško-evropskih trgovinskih sporih. In če se stvari ne uredijo, se utegne zgoditi, da bo naslednja tarča… avtomobilska industrija.

Kot pravi pregovor: Ko se dva prepirata, tretji dobiček ima. A kdo bo ta tretji? Kitajska, ki z nasmeškom opazuje zahodne trgovinske vojne? Morda ameriški vinarski trg? Odgovor bomo dobili kmalu.

Vir: Reuters, Financial Times, Bloomberg

Pripravil: N. Z.

KURSK, RUSIJA – Vladimir Putin je prispel na fronto. No, ne ravno na fronto, ampak v obmejno Kursko regijo, kjer ruske sile izvajajo protiofenzivo proti Ukrajini. Tam je obkrožen z uniformiranimi poveljniki izrekel ukaz: “Kurska regija mora biti popolnoma osvobojena!” Medtem so ruski raketni napadi na Ukrajino ubili najmanj pet ljudi – vojna se nadaljuje, in to brez znakov umirjanja.

Putinov obisk in sporočilo svetu

Si želiš miru? Potem Putinove besede niso ravno spodbudne. Ruski predsednik je vojakom jasno dal vedeti, da odstopanja ne bo. Po besedah načelnika generalštaba Valerija Gerasimova so ruske sile v Kursku zajele 430 ukrajinskih vojakov. In kaj zdaj? Po Putinovem ukazu jih bodo obravnavali kot teroriste.

“Pričakujem, da bomo izpolnili vse bojne naloge, ki čakajo naše enote,” je dodal ruski predsednik, poroča Reuters. Po ruskih zakonih obtožba terorizma pomeni desetletja zapora, morda kaj hujšega.

Ukrajina izgublja teren v Kursku

Poleti 2024 so ukrajinske sile presenetile Moskvo – vdrle so v Kursko regijo in zavzele nekaj vasi. Ne za dolgo. Zdaj se situacija obrača v prid Kremlju. Ruske enote so ponovno prevzele nadzor nad najmanj 17 vasmi (nekaj tudi v zadnjih dneh).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da je Kursk problematična točka. Njegov vrhovni poveljnik Oleksandr Sirski je včeraj na Facebooku zapisal: “V najtežjih razmerah je bila in ostaja moja prednostna naloga reševanje ŽIVLJENJ ukrajinskih vojakov.”

Prevedeno: Ukrajinske sile se umikajo.

Moskva: Vojaki napredujejo

Medtem rusko obrambno ministrstvo objavlja zmage. “Naše enote uspešno napredujejo v Kurski oblasti,” je dejal Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja. Po neuradnih informacijah so ruski vojaki vdrli v mesto Sudža, ki ga je od avgusta nadzorovala Ukrajina. Nad mestno hišo se zdaj vihra ruska zastava.

Na drugi strani fronte Ukrajina poroča o ruskih napadih na civiliste.

Odesa: Uničena ladja, ubiti civilisti

Napad na pristaniško mesto Odesa – posledice so strašljive. Poškodovana je bila tovorna ladja, ki je nalagala žito za Alžirijo. Ubiti so bili štirje sirski mornarji, še dva sta ranjena.

“Rusija sistematično uničuje ukrajinska pristanišča,” je dejal Oleksij Kuleba, namestnik vodje predsedniškega urada. Poroča STA.

Krivi Rog: Napad na Zelenskega rojstno mesto

Medtem je v napadu na Krivi Rog, rojstno mesto ukrajinskega predsednika, umrla 47-letna ženska, devet ljudi je ranjenih. Poškodovane so stavbe, porušene so šole.

Ampak, pozor: Ukrajinska zračna obramba je sestrelila 98 od 133 ruskih brezpilotnih letalnikov. Torej Rusija udarja, Ukrajina se brani – a številke niso na njeni strani.

Premirje? Trump grozi s sankcijami

Hkrati z napadi potekajo mirovna pogajanja. Po poročanju The Timesa je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z novimi sankcijami proti Rusiji, če Moskva ne bo sprejela 30-dnevnega premirja. Ukrajina je premirje podprla, Washington pa je obnovil dobavo orožja Kijevu.

Kako odgovarja Kremelj?

Zadržano. Peskov pravi, da “Rusija potrebuje več podrobnosti o predlogu.”

Beremo med vrsticami: Moskva noče premirja.

Kaj sledi? Mir ali še več vojne?

Putin v Kursku, vojna na terenu, rakete nad Odeso, zahodne sankcije – vse kaže na to, da se konflikt ne bo kmalu končal. Ali bo Ukrajina zadržala Kursk? Bo Rusija napredovala globlje? Bo premirje sploh sprejeto?

Ena stvar je jasna: vojna se stopnjuje, izhoda pa (za zdaj) ni na vidiku.

VIRI: Reuters, BBC, The Times, AFP, STA.

Pripravil: N. Z.

BRUSELJ – Trgovinska vojna med EU in ZDA dobiva nove razsežnosti. Evropska komisija je napovedala carine v vrednosti 26 milijard evrov na ameriške izdelke, potem ko je administracija Donalda Trumpa vnovič udarila z 25-odstotnimi carinami na jeklo in aluminij. In odziv? Hitro in odločno protiudarno!

“Naši ukrepi so sorazmerni in legitimni,” je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da Evropa ne bo stala križem rok.

Kaj bo pod udarom evropskih carin?

Seznam ameriških izdelkov, ki jih bo EU obdavčila, ni naključen. Cilj? Pritisniti tam, kjer najbolj boli. Kot poroča Reuters, bodo dodatnim carinam podvrženi:

• Kmetijski izdelki: Perutnina, govedina, mleko, jajca, sladkor, riž, sadje.
• Industrijski proizvodi: Izdelki iz jekla, aluminija, gospodinjski aparati, stroji.
• Potrošniški hiti: Kavbojke, viski bourbon, vejpi, motorna kolesa, celo žvčilni gumiji.

Ampak pozor – ne gre zgolj za ekonomske ukrepe. Bruselj po poročanju Politica oblikuje seznam tako, da cilja na zvezne države, kjer republikanci prevladujejo. Louisiana, Kentucky, Nebraska? Prav te bodo najbolj na udaru.

Kaj pomeni to za potrošnike?

Za Slovence (in preostale Evropejce) to pomeni: dražje ameriške izdelke. Ste ljubitelj ameriškega viskija ali Harley-Davidson motorjev? Pripravite se na višje cene. Enako velja za gospodinjske aparate in nekatera kmetijska živila.

Ali bo to prizadelo tudi ameriške proizvajalce? Nedvomno. Predvsem mala podjetja, ki so odvisna od izvoza v Evropo.

Evropska strategija: Kaj sledi?

Evropska komisija uvaja carine v dveh fazah:

1. 1. aprila: Ponovno stopijo v veljavo carine iz let 2018 in 2020 (ki so bile zamrznjene po prehodnem dogovoru z ZDA).
2. 13. aprila: Uvedba dodatnih carin na izdelke, ki so strateško izbrani za povečanje pritiska na ameriško vlado.

Kot poroča Delo, bo Evropska komisija do konca meseca zbirala pripombe podjetij, ki jih bodo te carine najbolj prizadele, in prilagajala seznam.

Trumpov odziv? Ni ga pustilo ravnodušnega!

Donald Trump je znan po svojih hitrih in ostrih odzivih. In tokrat? Ni bilo drugače. “Evropa ZDA izkorišča že desetletja. Tega ne bomo več dovolili!” je dejal na shodu v Ohiu. Po navedbah The Wall Street Journal njegova administracija razmišlja celo o dodatnih povračilnih ukrepih.

Je mogoč dogovor?

Von der Leyen sicer trdi, da ostajajo vrata odprta za dialog, a dvomi ostajajo. Bo Trump popustil? Bo EU zaostrila ukrepe? Kot je za BBC komentiral trgovinski analitik Peter Navarro: “To je le začetek. Prava bitka še prihaja.”

Kaj to pomeni za svetovno trgovino?

Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma se zaostruje. Medtem ko ena stran stopnjuje pritisk, druga odgovarja z enako mero. Posledice? Lahko gremo proti še večjim napetostim – ali pa v smeri nove trgovinske pogodbe, ki bi prinesla kompromis.

V vsakem primeru, ena stvar je jasna: boj za gospodarsko prevlado je daleč od konca.

Vir:

• Reuters
• The Wall Street Journal (WSJ)
• Politico
• Delo
• BBC

Pripravil: N. Z.

DŽEDA – Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prispel v Džedo, kjer se je srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom. Namen obiska? Ključni pogovori z ameriškimi uradniki o možnih korakih proti koncu vojne z Rusijo. Ukrajina bo predlagala prekinitev ognja v zraku in na morju, kar bi lahko bil prvi korak k bolj obsežnemu premirju.

„Ukrajina si prizadeva za mir že od prve sekunde vojne in vedno smo govorili, da je edini razlog, da se vojna nadaljuje, Rusija,“ je na omrežju X zapisal Zelenski.

Pogajanja v Džedi: Ali bo ZDA spet podprla Ukrajino?

V torek bodo v Džedi sedli za mizo ameriški in ukrajinski pogajalci. Kijev bo predlagal prekinitev ognja v zraku in na morju, kar naj bi po mnenju ukrajinske strani bilo enostavno vzpostaviti in spremljati. „Imamo predlog za prekinitev ognja v zraku in prekinitev ognja na morju, ker so to možnosti, ki jih je enostavno vzpostaviti in spremljati ter je z njimi mogoče začeti,“ je za AFP povedal neimenovani ukrajinski uradnik.

Podoben predlog je Zelenski predstavil že na vrhu EU v Bruslju pretekli teden, a ostaja vprašanje, koliko posluha bo za to imel Washington. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je poudaril, da je ključni cilj pogovorov določiti okvir za mirovni sporazum in začetno prekinitev ognja (poroča AFP).

Zanimivo je, da bo v Džedi prisoten tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio. Na vprašanje novinarjev, ali lahko Ukrajina upa na nadaljevanje vojaške pomoči ZDA, je odvrnil: „To je nekaj, kar bi lahko rešili.“ Poudaril je, da bo ključna prav torkova razprava.

Trump, Biden in ukrajinska vojaška pomoč

Pogovori prihajajo po kaotičnih dogodkih preteklega meseca. Zelenski je bil na obisku v Beli hiši, kjer je pred kamerami prišlo do burnega prepira med njim in Donaldom Trumpom. Rezultat? Washington je zamrznil vojaško pomoč in prekinil izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino.

Kijev si zdaj prizadeva popraviti odnose z ZDA, kjer je Trump od prevzema oblasti zaostril retoriko do Ukrajine in ublažil odnos do Moskve. Ameriška podpora je namreč ključna – tako finančno kot logistično.

Kremelj: Ne pričakujemo napredka

Kaj pa Rusija? Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova v Moskvi ne pričakujejo nobenih konkretnih rezultatov. „Vsi od Kijeva želijo slišati, da je pripravljen na mir,“ je dodal Peskov (poroča AFP).

Savdska Arabija je že pretekli mesec gostila pogovore med ameriško in rusko delegacijo, kjer so obravnavali tudi obnovo odnosov med Moskvo in Washingtonom.

Ruska vojska napreduje v Kursku?

Medtem ko potekajo diplomatični pogovori, se razmere na fronti ne umirjajo. Ruske sile nadaljujejo ofenzivo v zahodnoruski regiji Kursk. Po zadnjih podatkih so ponovno prevzele nadzor nad več vasmi in se približale mestu Sudža (poroča 24ur). Obstaja bojazen, da bi se ukrajinske sile v regiji lahko znašle v polobroču, saj naj bi ruske enote vdrle v njihovo zaledje v ukrajinski regiji Sumi. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v tem območju ujetih med 5.000 in 10.000 ukrajinskih vojakov.

Ukrajina ne popušča: „Hvaležni smo partnerjem“

Zelenski pa kljub negotovosti ostaja optimističen. Na omrežju X se je zahvalil evropskim zaveznikom za podporo: „Novi obrambni paketi, okrepljena zračna obramba in še več naložb v našo obrambno industrijo.“ Dodal je, da je Ukrajina hvaležna vsem, ki skupaj z njo „vsak dan približujejo mir vsem našim ljudem.“

A mir ostaja daleč. Ali bo torkovo srečanje res prineslo konkretne rešitve? To bomo še videli. Dejstvo pa je, da bo prihodnjih nekaj tednov ključnih – tako na fronti kot za diplomatsko mizo.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• N1info
• AFP
• 24ur

Brutalna vojna na evropskih mejah, geopolitični pretresi, Amerika, ki ni več tako zanesljiv zaveznik – bo Evropa končno prevzela svojo usodo v lastne roke?

Prvi Varnostni kolidž – zakaj zdaj?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju napovedala ustanovitev Varnostnega kolidža, posebne skupine, ki bo vse člane Evropske komisije redno obveščala o varnostnih grožnjah – od kibernetskih napadov do energetskih kriz in zunanjih vmešavanj.

Njene besede niso presenečenje. Svet se spreminja bliskovito, varnostne grožnje pa nikoli niso bile tako razpršene in nepredvidljive.

“Pomislite na kibernetske grožnje, energetsko varnost, obrambne strategije in zunanje vmešavanje,” je poudarila von der Leyen. Dodala je, da Evropa ne more več živeti v iluziji, da so mir in stabilnost samoumevna.

Komisija bo v prihodnjih tednih razpravljala, kako bo ta novi organ deloval v praksi – a eno je jasno:

Bruselj se zaveda, da časi, ko je lahko varnost prepuščal ZDA in zvezi NATO, izginjajo.

Migracije: Evropa z zaostreno politiko

Evropska komisija bo v torek predstavila nov ambiciozen zakonodajni predlog za vračanje migrantov, kar je ključni element Pakta o migracijah in azilu.

Zakaj? Po podatkih Eurostata se iz EU dejansko vrne manj kot 40 % migrantov, ki bi jih morale države poslati nazaj v matične države.

„Brez varnih zunanjih meja ni varne Evrope,“ je dejala von der Leyen.

Težava?

Tretje države pogosto zavračajo sprejem svojih državljanov. Bruselj zato razmišlja o gospodarskih vzvodih, s katerimi bi jih “spodbudil” k sodelovanju. Bo to delovalo? Nekatere članice, predvsem Italija in Grčija, dvomijo.

Trump na obzorju: bo Evropa ostala sama?

Vprašanje, ki postaja vse glasnejše: Kaj če se Donald Trump vrne?

Evropska komisija si sicer prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, a resnica je neprijetna – Trumpov pristop “Amerika na prvem mestu” pomeni manj pomoči Ukrajini, manj varnostnih jamstev za Evropo in bolj samovoljno trgovinsko politiko.

Ko so von der Leyen vprašali, ali dela na srečanju s Trumpom, je odgovorila:

“Obstajajo stiki, vendar mislim, da bomo imeli osebno srečanje, ko bo pravi čas.”

A Washington se za zdaj z EU ne ukvarja preveč. ZDA so pred lastnimi izzivi, od notranjih političnih spopadov do Kitajske.

Evropa mora na lastne noge

Von der Leyen ni ovinkarila.

“Svet okoli nas se spreminja s svetlobno hitrostjo. Geopolitične spremembe potresajo zavezništva, desetletja varnosti se rušijo, na naših mejah pa besni brutalna vojna,” je dejala.

Evropa se spopada z:

• Rusko agresijo v Ukrajini, ki je pokazala, kako hitro se lahko vojna vrne na evropska tla.
• Naraščajočimi kibernetskimi napadi, ki po poročanju BBC letno povzročijo milijardne izgube in destabilizirajo ključne sisteme.
• Napetostmi na Balkanu, kjer se povečuje vpliv Rusije in Kitajske.

Po podatkih Euractiv EU pripravlja nov varnostni dogovor z državami Zahodnega Balkana, ki naj bi vključeval okrepljeno obveščevalno sodelovanje in večjo vojaško prisotnost.

Bomo pripravljeni?

To je vprašanje, ki si ga postavljajo v Bruslju.

Ali se lahko EU dovolj hitro prilagodi?

Z ustanovitvijo Varnostnega kolidža želi Evropska komisija zagotoviti, da bo odzivanje na krize hitrejše in bolj učinkovito. Toda, ali bo to dovolj?

Države članice so razdeljene. Francija in Nemčija si želita večjo vojaško avtonomijo. Poljska in Baltik pa pravita – brez ZDA ne gre.

Angela Merkel je že leta 2017 rekla:

“Evropa mora prevzeti usodo v svoje roke.”

Danes te besede zvenijo bolj resnično kot kdaj koli prej.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Reuters
• BBC
• Eurostat
• Euractiv
• STA

Donald Trump je po prevzemu oblasti obrnil ploščo pri Ukrajini – zdaj pa se zastavlja vprašanje: bo storil enako pri Kosovu? Analitiki menijo, da bi lahko Priština kmalu občutila povečan pritisk ZDA.

Donald Trump in Aleksandar Vučić se v zadnjem času vse pogosteje omenjata v istem kontekstu – in to ne brez razloga. Trump, ki je po prevzemu oblasti obrnil ameriško politiko do Ukrajine, bi lahko storil enako tudi pri Kosovu. Pritisk na Prištino se stopnjuje, analitiki pa opozarjajo: Washington ima tri močne vzvode, s katerimi lahko spremeni razmerja moči na Balkanu. Je Kosovo res postalo pogajalska karta v rokah Bele hiše?

Trumpov zasuk pri Ukrajini – kaj to pomeni za Kosovo?

Donald Trump je hitro po prevzemu oblasti zavzel trdo linijo do Kijeva. Na sestanku z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši mu je zabrusil: ‘Lahko se vrneš, ko boš pripravljen na mir.’ Ostro. Brez ovinkarjenja.

To pomeni velik preobrat v ameriški zunanji politiki – še lani je Washington Ukrajini pošiljal milijarde dolarjev pomoči. Zdaj? Trumpova ekipa se očitno nagiba k hitremu končanju vojne, tudi če to pomeni popuščanje Moskvi (poroča Reuters).

In tu se začnejo ugibanja. Če Trump lahko preobrne politiko do Ukrajine – ki je bila prioriteta Bidnove administracije – zakaj ne bi storil enako pri Kosovu?

Washington ima v rokavu tri močne vzvode

Alon Ben-Meir, poznavalec mednarodnih odnosov, opozarja: ‘Trump lahko favorizira Srbijo. Vučić ima tesne povezave z njegovim krogom – Jared Kushner ima posle v Srbiji, Richard Grenell je že pred leti pritiskal na Prištino.’ (The Guardian).

ZDA imajo tri močne vzvode, s katerimi lahko vplivajo na Kosovo:

1. Sankcije – Če Priština ne popusti pri pravicah Srbov, lahko Washington uvede osebne sankcije proti kosovskim voditeljem.
2. Ukinitev finančne pomoči – Kosovo je močno odvisno od ameriške podpore. Če ZDA zaprejo denarni tok, bo to močno prizadelo gospodarstvo.
3. Pritisk na EU – Washington bi lahko Bruselj prepričal, da upočasni ali celo blokira integracijo Kosova v EU. To bi bila hladna prha za kosovske oblasti.

‘Trump ne bo povsem zapustil Kosova, a če bo to koristilo ameriškim interesom, lahko drastično spremeni pristop,’ meni Ben-Meir (Politico).

Bo Priština morala popustiti glede srbske skupnosti?

Vučić že leta zahteva oblikovanje Zajednice srbskih občin – nekakšne avtonomne enote z večjimi pravicami za Srbe na Kosovu. Priština se temu upira, a če Trump stopi na stran Beograda, bodo morali politiki v Prištini premisliti.

Ben-Meir ne ovinkari: ‘Če ne želite ozemeljskih zamenjav, oblikujte skupnost in sodelujte s Srbijo. Vučić ima interes za te občine – saj so večinoma naseljene s Srbi.’ (The New York Times).

Za Kosovo bi bil to velik premik. Washington je doslej stal trdno za Prištino. A če Trump oceni, da mu bolj koristi podpora Vučića, se lahko hitro premisli.

Trump in Putin – srečanje v Beogradu?

V političnih krogih se že govori: se bosta Trump in Putin srečala v Beogradu? Če bi se to zgodilo, bi Vučić postal ključni igralec na Balkanu – in Trump bi lahko poskrbel za dogovor, ki bi bil ugoden za Srbijo.

Kot je za Foreign Policy povedal vir iz diplomatskih krogov: ‘Če Trump in Putin sedeta za isto mizo v Beogradu, bo Vučić tisti, ki bo imel največ od tega. In pritisk na Kosovo se bo še povečal.’

Ali bo Kosovo postalo pogajalska karta?

Trump je znan po svojem poslovnem pristopu k politiki. Če mu koristi, da podpre Srbijo – bo to storil. Kosovo bo moralo skrbno krmariti med interesi ZDA, EU in lastnimi cilji.

Ključno vprašanje: bo Priština morala popustiti ali pa bo postala zgolj ena od pogajalskih kart v Trumpovi globalni igri?

Pripravil: N. Z.

Vir: Reuters, The Guardian, Politico, The New York Times, Foreign Policy

Vse je kazalo na to, da bo bitcoin leta 2025 pisal zgodovino, a v manj kot dveh mesecih smo iz evforične rasti padli v resno korekcijo. Po rekordnem skoku nad 109.000 dolarjev januarja letos, je zdaj, komaj na začetku marca, bitcoin prvič po novembru zdrsnil pod 80.000 dolarjev. Kripto trgi so znova postavljeni pred preizkušnjo – gre za zgolj pričakovano korekcijo ali pa se napoveduje večji padec in potencialen medvedji trend?

#bitcoin – The November 2024 CME futures gap was filled today.$BTC #BTCUSDT pic.twitter.com/7RVTTCa9Pl

— HexaTrades📈📉 (@HexaTrades) February 28, 2025

Od euforije do strahu – kako smo prišli do tega?

Še pred dobrima dvema mesecema je bilo razpoloženje na trgu kriptovalut izjemno optimistično. Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah novembra 2024 je bitcoin začel svojo vrtoglavo rast, saj so vlagatelji verjeli, da bo nova administracija kripto industriji odprla vrata deregulacije in razcveta. Trump je v kampanji večkrat nakazal, da želi Združene države postaviti v središče svetovnega kripto dogajanja, kar je vodilo v množične nakupe bitcoina, pa tudi drugih kriptovalut, kot so Ethereum, Solana in XRP.

Toda optimistični balon se je hitro začel prazniti. Z vsakim tednom po inavguraciji je postajalo jasno, da Trumpova administracija ne bo tako hitro izpolnila pričakovanj, predvsem zaradi vedno bolj agresivne trgovinske politike, ki je vnesla negotovost na trge. Strah pred novo trgovinsko vojno – še posebej v odnosu do Kitajske in Evropske unije – je povzročil selitev kapitala iz tveganih sredstev, kar vključuje tudi kriptovalute.

Zakaj je Bitcoin padel in kaj to pomeni za trg?

Razlogov za padec pod 80.000 dolarjev je več, a trije izstopajo:

• Geopolitične napetosti in trgovinske vojne – Trumpova administracija je v zadnjih tednih napovedala dodatne carine na uvoz iz Kitajske in EU, kar je sprožilo strah pred novo globalno gospodarsko krizo. V takšnih razmerah vlagatelji pogosto zapustijo tveganjše naložbe, kot so kriptovalute, in se selijo v varnejša zatočišča, kot so zlato in ameriške obveznice.

• Fed in inflacija – Obeti za nižanje obrestnih mer v ZDA so se zamaknili, saj inflacija vztraja nad pričakovanji. Ameriška centralna banka (Fed) je zato nakazala, da bo zvišane obrestne mere ohranila dlje časa, kar dodatno pritiska na tvegane naložbe, kot je bitcoin. Manj poceni denarja pomeni manj sredstev za vlaganje v spekulativna sredstva, kamor sodi tudi kripto.

• Vdor na Bybit in izguba zaupanja – Pred nekaj dnevi je svet pretresla novica o velikem vdoru v borzo Bybit, kjer so hekerji ukradli več kot 1,5 milijarde dolarjev, predvsem v Ethereumu in Solani. Čeprav borza zagotavlja, da bodo uporabniki povrnjeni, tovrstni incidenti vzbujajo dvome o varnosti kriptotrga in pogosto sprožijo paniko med manj izkušenimi vlagatelji.

Ali gre zgolj za zdravo korekcijo ali začetek globljega padanja?

Kripto trgi so notorično volatilni, kar pomeni, da so hitri vzponi in padci del igre. Vsaka resna rast (kot smo jo videli v začetku leta) pripelje tudi do obdobja ohlajanja, kjer vlagatelji pobirajo dobičke, preden se trend nadaljuje.

A tokrat je drugače. Kombinacija makroekonomskih dejavnikov, regulativne negotovosti in večjih hekerskih incidentov pomeni, da je ta padec bolj kompleksen kot običajne korekcije. Če bo bitcoin v prihodnjih tednih ostal pod 80.000 dolarji in celo testiral področje okoli 75.000 dolarjev, bi to lahko pomenilo večjo spremembo trenda in možnost daljšega obdobja konsolidacije ali celo padanja.

Po drugi strani so nekateri analitiki prepričani, da je to le kratkoročna panika, ki jo je povzročil strah pred Trumpovimi politikami in likvidacijami na trgu. Če bo Fed v prihodnjih mesecih vendarle začel zniževati obrestne mere, bi to lahko pomenilo ponoven pospešek rasti bitcoina.

Kaj sledi? Ključne točke za prihodnost bitcoina

• 75.000 – 80.000 dolarjev kot psihološka prelomnica – Če se bo bitcoin uspel obdržati nad 75.000 dolarji, bi lahko to pomenilo odboj in ponoven poskus preboja nad 90.000 dolarjev. Če pade pod to mejo, pa lahko pričakujemo daljše obdobje negotovosti.

• Makroekonomski dejavniki – Gospodarski podatki iz ZDA, predvsem inflacija in odločitev Feda o obrestnih merah, bodo močno vplivali na prihodnje gibanje trga.

• Regulacija in Trumpova politika – Če bo nova administracija dejansko sprožila deregulacijo kriptotrga, kot je bilo obljubljeno, bi to lahko prineslo nov val optimizma in nakupe s strani institucionalnih vlagateljev.

• Kripto infrastruktura – Napadi na borze in vprašanja varnosti ostajajo resna tveganja. Kriptovalute so še vedno v “divjem zahodu” finančnih trgov, kar pomeni, da morajo vlagatelji vedno ostati previdni.

Je čas za paniko ali za potrpežljivost?

Kriptotrg je ponovno dokazal, da je izjemno nepredvidljiv – ko vsi pričakujejo rast, pride do strmega padca, in obratno. Ali je trenutni padec priložnost za poceni nakup ali znak za izstop iz trga? To je odvisno od vsakega posameznega vlagatelja in njegove strategije.

Ena stvar pa je gotova: bitcoin ni končal svoje poti. Tudi če se trenutna korekcija poglobi, bo slej ko prej prišel trenutek, ko bo trg znova pokazal svojo moč. Je zdaj pravi čas za nakup ali prodajo? To ostaja odprto vprašanje, a če zgodovina kaj uči, potem se po vsakem močnem padcu slej ko prej zgodi nov dvig.

Pripravil: E. K. Vir: X, Freepik

V zadnjih dneh februarja 2025 so se odnosi med Združenimi državami Amerike in Kitajsko znova zaostrili, pri čemer ameriška administracija Donalda Trumpa stopnjuje pritiske s carinami, Peking pa ne ostaja dolžan. Nove, 10-odstotne carine na kitajski uvoz, ki jih je Washington napovedal za prihodnji torek, so po besedah kitajskega ministrstva za trgovino “neutemeljene”, odziv pa bo “ustrezen in sorazmeren”. Poroča AFP.

ZDA krivijo Kitajsko za krizo z drogami, Peking vrača udarec

Trump je svojo odločitev utemeljil z argumentom, da Kitajska prispeva k smrtonosni krizi zasvojenosti z mamilom fentanil v ZDA, saj naj bi iz te države prihajale sestavine za njegovo sintezo. Toda ali je to res celotna slika? Kitajska je že večkrat sprejela ukrepe proti tihotapljenju teh snovi, njeni uradniki pa opozarjajo, da Washington ignorira dejstva, ko za svojo interno krizo obtožuje tujino.

“Kitajska je ena od držav z najstrožjo in najbolj temeljito politiko boja proti drogam na svetu, vendar so ZDA ta dejstva vedno ignorirale,” je zapisano v uradni izjavi Pekinga. Poroča Reuters.

Povračilni ukrepi Kitajske: ZDA ne bodo ostale brez odgovora

Ministrstvo za trgovino v Pekingu je napovedalo, da bo Kitajska v odgovor zvišala carine na ameriški premog, utekočinjeni zemeljski plin in določene kmetijske proizvode. Konkretno: 15-odstotne carine na premog in plin, 10-odstotne carine na surovo nafto, stroje in velika vozila. Ti ukrepi naj bi začeli veljati 10. marca, je sporočilo kitajsko vodstvo.

Poleg tega Kitajska vlaga pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in se sklicuje na kršitev pravil prostega trga. O tem poroča RTVSLO.si.

Trump pritiska tudi na druge države – bo EU naslednja?

Medtem ko se trgovinski spor s Kitajsko zaostruje, Trump ni pozabil na druge trgovinske partnerje. Kanado in Mehiko je prepričal v dogovor, s katerim so te države začasno zaščitene pred dodatnimi carinami – a le za 30 dni. Po tem obdobju bo Trumpova administracija ponovno preučila, ali sta sosednji državi storili dovolj pri mejni varnosti.

A kaj pa Evropa? Tu je zgodba povsem drugačna. EU se ne bo kar tako uklonila – Bruselj že pripravlja lastne protiukrepe, če bi Washington uvedel 25-odstotne carine na evropske avtomobile, farmacevtske izdelke in čipe. Analitiki ocenjujejo, da bi tak ukrep izbrisal na tisoče delovnih mest v Nemčiji, Franciji in na Švedskem.

Kaj to pomeni za svetovno gospodarstvo?

Čeprav so trgovinske vojne politično zanimive, imajo konkretne posledice za vsakdanjik ljudi. Podražitve surovin pomenijo dražje izdelke za ameriške in evropske potrošnike. Kitajska, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev čipov, avtomobilskih komponent in tekstila, lahko preusmeri svojo trgovino v druge dele sveta – na primer v Rusijo, Južno Ameriko in Afriko, kjer je že zgradila močne gospodarske vezi.

Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko ponovi scenarij iz leta 2018, ko so ameriške carine na jeklo in aluminij sprožile verižne reakcije, ki so močno vplivale na dobavne verige in povzročile nepričakovane dvige cen.

Se bo zgodovina ponovila?

Vir: AFP, Reuters, RTVSLO.si, Nova24TV, Delo.si, Damijan.org

Pripravil: N. Z.

Danes, 28. februarja 2025, se bosta v Beli hiši sestala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump, da bi podpisala sporazum, ki bo Združenim državam omogočil dostop do ukrajinskih virov redkih kovin. Ta dogovor prihaja v času, ko Ukrajina išče okrepljeno podporo ZDA v svojem boju proti ruski invaziji, medtem ko Washington preoblikuje svojo politiko do Moskve.

Ozadje sporazuma

Po večtedenskih intenzivnih pogajanjih sta Kijev in Washington dosegla dogovor o ustanovitvi sklada, v katerega bo Ukrajina prispevala 50 % prihodkov iz “bodoče monetizacije” državnih naravnih virov, vključno z nafto, plinom in logistično infrastrukturo. Ta dogovor naj bi ZDA omogočil povrnitev dela stroškov vojaške pomoči, ki so jo doslej namenile Ukrajini. Pomembno je poudariti, da sporazum ne vključuje varnostnih zagotovil, kar je za Kijev ključnega pomena. Zelenski je izrazil upanje, da bodo ta vprašanja obravnavana v prihodnjih pogovorih. 

Ameriški interesi in ukrajinski viri

Združene države že dolgo iščejo alternative za oskrbo z redkimi kovinami, ki so ključne za proizvodnjo elektronike, baterij in vojaške opreme. Ukrajina, z ocenjenimi 5 % svetovnih zalog teh mineralov, predstavlja strateško pomemben vir. Vendar pa so te ocene večinoma temelječe na zastarelih sovjetskih podatkih, kar pomeni, da je dejanska količina in kakovost teh virov še vedno vprašljiva. 

Kontroverze in kritike

Sporazum je že naletel na kritike tako v Ukrajini kot v mednarodni skupnosti. Mnogi opozarjajo, da dogovor, ki ne vključuje varnostnih zagotovil, postavlja Ukrajino v ranljiv položaj, saj se odpoveduje pomembnim naravnim virom v zameno za finančno podporo brez jasnih obljub o zaščiti pred nadaljnjo rusko agresijo. Poleg tega so nekateri analitiki izrazili zaskrbljenost, da bi sporazum lahko bil bolj v korist ameriškim interesom kot ukrajinskim. 

Geopolitične posledice

Podpis tega sporazuma bi lahko imel daljnosežne geopolitične posledice. Ruski predsednik Vladimir Putin je že ponudil ZDA dostop do ruskih virov redkih kovin, vključno s tistimi na zasedenih ukrajinskih ozemljih, kar dodatno zapleta situacijo. To odpira vprašanja o tem, kako bo sporazum vplival na odnose med ZDA, Ukrajino in Rusijo ter na širšo mednarodno skupnost. 

Medtem ko se Zelenski in Trump pripravljata na podpis sporazuma, ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj. Ukrajinska javnost in mednarodni opazovalci bodo pozorno spremljali, kako bo dogovor vplival na potek vojne, ukrajinsko gospodarstvo in geopolitično ravnovesje v regiji. Prav tako bo ključnega pomena, ali bo Ukrajina uspela zagotoviti dodatna varnostna zagotovila v prihodnjih pogovorih z ZDA.

Pripravil: N. Z.

Vir: Poroča Kyiv Independent, Delo, CNN, Politico, Economic Pravda, IG