Nedavno predstavljeno raziskovanje v okviru projekta “Virtualni (ne)prijatelj” razkriva zaskrbljujoče trende med mladimi v Sloveniji glede njihovega vedenja na internetu. Raziskava, ki je bila predstavljena v Osnovni šoli Trnsko v Zagrebu, izpostavlja visoko stopnjo sprejemljivosti vulgarnih izrazov in neprimernega jezika med otroki in mladimi.

Ugotovitve raziskave kažejo, da kar 97 % mladih med 14. in 17. letom meni, da je povsem sprejemljivo uporabljati vulgarne in neprimerne izraze na spletu.

Nevarnosti pretiranega uporabe mobilnih naprav

Poleg tega raziskava opozarja, da več kot 35 % mladih preživi od sedem do deset ur dnevno na svojih pametnih telefonih. Kljub vseprisotnim opozorilom in negativnim posledicam, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba digitalnih tehnologij, kar 41 % mladih verjame, da ne potrebuje dodatne izobrazbe o uporabi interneta. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč, saj lahko pomanjkanje znanja in kritične presoje vodi do resnih težav.

Željka Perić, ena od organizatoric projekta, poudarja, da je glavni namen projekta “Virtualni (ne)prijatelj” izobraževanje mladih, staršev ter izobraževalnih delavcev o odgovorni uporabi mobilnih telefonov in spleta. Namen projekta ni omejevanje uporabe naprav, temveč preventivno delovanje z izobraževanjem, kar omogoča, da se otroci in mladi zavedajo potencialnih nevarnosti.

Osredotočenost na izobraževanje in prevencijo

Medtem ko je digitalizacija s seboj prinesla številne koristi, kot so boljša povezanost, lažji dostop do informacij in hitrejše procese, prinaša tudi izzive, povezane z varnostjo. Minister Damir Habijan, ki je odprl konferenco, je izpostavil pomembnost izobraževanja o digitalnih tehnologijah. Mladim je treba predstaviti tudi prednosti novih tehnologij in jih učiti varne uporabe.

“Veseli me, da so na konferenci prisotni tudi socialni pedagogi, psihologi, profesorji in vzgojitelji, ki imajo dnevni stik z mladimi in so, poleg staršev, odgovorni za opozarjanje na nevarnosti zlorab na internetu,” je dejal minister. Dodal je še, da je varstvo ranljivih skupin, kot so otroci, naloga vseh nas.

Vloga zakonodaje in odgovornosti staršev

Ministrstvo za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo se s svojim zakonodajnim delovanjem zavzema za preprečevanje nasilja na spletu in zaščito otrok. Minister Habijan je poudaril, da se z vzpostavitvijo varnega spletnega okolja zagotavlja, da otroci lahko brezskrbno uporabljajo spletne storitve, se učijo in rastejo.

Projekt “Virtualni (ne)prijatelj” se izvaja s podporo Agencije za zaščito osebnih podatkov, CARNET-a, Univerze Sever in Hrvaške gospodarske zbornice, ter sponzoriranjem več podjetij, kot so Hrvaška poštna banka, KING ICT in APIS IT. Cilj projekta je vzpostaviti odgovorno in varno uporabo spleta ter opozarjati na nevarnosti, ki prežijo na mlade.

Skupni napori za varno spletno okolje

Ker digitalni svet ponuja številne priložnosti, je pomembno, da mlade poučimo, kako se v njem varno gibati. Projekti, kot je “Virtualni (ne)prijatelj,” igrajo ključno vlogo pri ozaveščanju otrok, mladih, staršev in izobraževalnih delavcev. S skupnimi napori lahko ustvarimo varno spletno okolje, kjer bodo mladi lahko brez skrbi raziskovali svet digitalnih tehnologij in hkrati razumeli, kako pomembno je spoštljivo in odgovorno komuniciranje.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Nedavno je na družbenih omrežjih velik odziv sprožil nenavaden oglas za varuško, ki je med številnimi Hrvati povzročil ogorčenje. Oglas, objavljen na Facebooku, je vseboval vrsto neobičajnih in žaljivih pogojev, ki so močno razburili uporabnike.

V oglasu, kjer družina išče varuško za občasno varstvo desetmesečne deklice, je bilo navedeno: “Ne želimo debelu tete ni one, koja živi s kućnim ljubimcem. Želimo iskustvo u čuvanju djece (npr. rad u vrtiću).” Družina je iskala varuško z izkušnjami, a pogoji glede videza in lastništva domačih živali so sprožili takojšnje zgražanje.

Odziv javnosti: Odraz kulture in predsodkov

Oglas se je hitro razširil po družbenih omrežjih in pritegnil množične odzive uporabnikov, ki so bili šokirani nad neprimernimi zahtevami. Mnogi so opozorili na diskriminatorno naravo oglasa, saj pogoji temeljijo na fizičnih značilnostih in osebnih življenjskih odločitvah varuške.

“Jadno dete sa majkom koja ima mržnju prema osobama s više kila,” je zapisala ena izmed uporabnic. Komentarji so izražali razočaranje nad dejstvom, da bi nekdo lahko diskriminiral na podlagi teže ali tega, ali ima varuška domače živali. Ena izmed pogostih šaljivih opazk je bila: “Koliko kilogramov lahko ima varuška?”, kar izraža absurden občutek, ki ga je oglas pustil med uporabniki.

Nekateri so poudarili tudi neprimerno vzgojo, ki bi jo otrok prejel v okolju, kjer so takšni predsodki del vsakdanjega življenja. “To je ogledalo vaše kulture,” je zapisala ena uporabnica, kar jasno odraža širše družbene težave, povezane s stereotipi in diskriminacijo.

Diskriminacija in predsodki na delovnem mestu

Oglas je še posebej izpostavil problem diskriminacije pri zaposlovanju, kar je vedno bolj pereč problem, še posebej na področju neformalnega dela, kot je varstvo otrok. Takšni pogoji, kot sta telesna teža ali to, ali nekdo živi s hišnimi ljubljenčki, nimajo nobene zveze s sposobnostjo opravljanja dela, še manj pa s skrbjo za otroke.

Številni strokovnjaki opozarjajo, da je v tovrstnih oglasih težko uvesti zakonsko nadzor nad diskriminacijo, saj se večina neformalnega dela, kot je varstvo otrok, dogaja na zasebnih območjih, kjer so meje zakonskega nadzora omejene. Vendar pa takšni primeri, kot je ta oglas, opozarjajo na nujno potrebo po družbeni ozaveščenosti in bolj striktnem nadzoru nad oglasi, ki bi morali spoštovati enakopravnost in pravice vsakega posameznika.

Oglas za varuško je še en primer, kako globoko zakoreninjeni stereotipi in diskriminacija vplivajo na naša življenja in percepcijo drugih. Pogoji, kot so telesna teža ali hišni ljubljenčki, ne bi smeli biti merilo za kakovost dela in skrb za otroka. Javnost je jasno izrazila svoje nestrinjanje s tovrstnimi zahtevami, kar je lahko pomemben korak naprej v boju proti diskriminaciji na delovnem mestu in v družbi na splošno.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik