Ali božični sejmi res ohranjajo tradicijo ali le praznijo naše denarnice?

25. december, božič – eden tistih dni, ko se čas za trenutek ustavi. Ali pa se vsaj pretvarjamo, da se je. Med obloženo mizo, ki je nastajala več dni, in polnočnico, ki jo mnogi dojemajo kot zadnji obvezni obred leta, se skriva tudi praznik, ki bi moral v nas prebuditi nekaj več – nekaj pristnega. Toda ali je to še vedno resničnost, ali pa smo na poti izgubili pravo bistvo? Slovenija, kjer so tradicije, vera in sodobne navade vtkane v vsako pore družbenega življenja, ponuja zanimiv vpogled v božič, ki je hkrati tako naš kot univerzalen.

Slovenija: Božič med preteklostjo in sedanjostjo

Slovenski božič je zgodba tradicije in nenehnih prilagoditev. Družine se še vedno zberejo za praznično mizo, kjer diši po potici, pečenki in mlincev. Toda kdo danes dejansko še zna speči potico tako, kot jo je znala babica? Ali ni v resnici lažje skočiti do najbližje pekarne, kjer vas čaka že pripravljena – in resnici na ljubo, bolj enakomerno zvita?

Poleg tradicionalnih jedi so tu še obdarovanja, ki postajajo vse bolj zapletena naloga. Najprej morate izbrati darilo – nekaj, kar bo unikatno, uporabno, ne predrago in (najpomembneje) izžarevalo vašo pozornost. Kdaj točno so preprosti, skrbno zaviti piškoti postali nezadostni?

Mesta, ki se svetijo: pristna čarobnost ali bleščeča past?

Praznično vzdušje je v Sloveniji v decembru na vrhuncu. Ljubljana z razsvetljavo pod naslovom »Veso(e)lje življenja« privablja množice, ki z občudovanjem strmijo v umetniške instalacije Urbana Modica. Sejem na Prešernovem trgu ponuja vse od rokodelskih daril do kuhanega vina, ki je na voljo za skoraj ceno kosila. Ampak hej, kaj je božič brez kuhanega vina, kajne?

Maribor, Celje in Kranj sledijo s svojimi sejmi, kjer vsak obiskovalec lahko najde nekaj po svojem okusu – če ima le dovolj globoko denarnico. Mariborski »Čarobni Maribor« je še posebej priljubljen, saj vključuje dogodke za otroke, lokalne glasbenike in praznično osvetljavo, ki mesto spremeni v zimsko pravljico. A ne moremo se izogniti vprašanju: Ali ta čarobnost zares doseže vse, ali pa je bolj privilegij tistih, ki si jo lahko privoščijo?

Polnočnica: sveti obred ali družbena dolžnost?

Polnočnica je eden najbolj simbolnih dogodkov božiča, ki združuje vernike, tradicionaliste in tiste, ki preprosto sledijo običaju. Cerkve po Sloveniji, od veličastnih mestnih katedral do majhnih vaških kapel, na ta dan zaživijo.

Na Veliki planini je polnočnica posebno doživetje – bakle, lesena kapelica in zasnežena pokrajina ustvarijo prizor, vreden razglednice. A bodimo iskreni: Koliko ljudi je tam zaradi resnične vere in koliko zato, ker iščejo tisti popoln trenutek za Instagram?

Praznična ekonomija: darilo ali breme?

Slovenski praznični sejmi so v zadnjih letih postali prava industrija. Za lokalne obrtnike je to pogosto edinstvena priložnost, da predstavijo svoje delo. A medtem ko obiskovalci občudujejo ročno izdelane okraske in božične figure, si mnogi ne morejo privoščiti njihove cene. Je res pravi duh praznikov v tem, da plačate 50 evrov za nekaj, kar bo naslednje leto zamenjal nov modni trend?

Tudi domače praznične večerje niso brez svojih izzivov. Na mizi mora biti vse popolno – od jedilnika, ki ga družina pričakuje, do dekoracije, ki jo narekuje Pinterest. Ampak ali se še kdo spomni časa, ko je bil božič zgolj o tem, da smo bili skupaj, ne o tem, kako bo vse videti na družinskih fotografijah?

Božič po svetu: drugačne navade, podobne zgodbe

Božič je globalni praznik, ki ga vsaka država praznuje po svoje. V Združenih državah je praznovanje monumentalno – od gigantskih dreves do neskončnih daril pod njimi. Medtem v Združenem kraljestvu praznično jutro vključuje razbijanje »Christmas crackerjev«, ki vsebujejo drobne igrače in neumne šale.

Slovenija ostaja bolj umirjena, z manj pompa in več intimnosti. A čeprav smo morda ohranili nekaj preprostosti, ni mogoče zanikati, da nas globalni trendi potrošnje vse bolj prehitevajo.

Kaj lahko storimo, da bo božič nekaj posebnega?

Božič je praznik, ki bi nas moral opomniti na tisto, kar je zares pomembno – povezanost, hvaležnost in mir. Toda ali smo pripravljeni narediti korak nazaj, se odpovedati pretiranemu trošenju in praznovati na bolj preprost način? Morda je letošnji božič priložnost, da si vzamemo trenutek za razmislek in vrnemo prazniku njegovo pristnost.

Naj bo ta 25. december drugačen – ne popoln, ampak pristen. Ker navsezadnje, če je božič dan, ko se lahko ustavimo in povežemo, je to največje darilo, ki si ga lahko podarimo. Vesel božič vsem!

Napisal: E. K.

Vir: www