V svetu odvetništva, kjer se prepletajo močni interesi in vplivni posamezniki, se je ime Nine Zidar Klemenčič pogosto pojavljalo v ospredju. Njena vloga v odmevnih primerih je bila dolgo časa cenjena, a nedavna razkritja so njeno delovanje postavila pod vprašaj. Ali gre za nesporazum ali za globlje zakoreninjene prakse, ki mečejo senco na pravni sistem?

Sodelovanje z DARS-om

Jeseni 2023 je izbruhnila afera, povezana z domnevnimi podkupovanji pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS). V središču pozornosti se je znašla odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je z DARS-om sodelovala kot pravna svetovalka. V obdobju od leta 2020 do 2023 je njena odvetniška družba z DARS-om ustvarila skoraj 500.000 evrov prometa, predvsem za svetovanje pri avtovlekah. Njena vloga je vključevala pripravo javnih razpisov, kaznovanje podjetij in celo sodelovanje pri spremembi zakonodaje. Vendar so se pojavili sumi, da so dokumenti DARS-a končali v njeni pisarni, kar odpira vprašanja o integriteti in transparentnosti njenega dela. 

Nakup stavbe na Litijski cesti

V začetku leta 2024 je prišlo do razkritja spornega nakupa propadajoče stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje je stavbo kupilo za 7,7 milijona evrov, pri čemer je Zidar Klemenčičeva zastopala prodajalca, Sebastjana Vežnaverja. Njena vloga je vključevala usklajevanje podrobnosti prodajne pogodbe z ministrstvom. Povezava med Zidar Klemenčičevo in Vežnaverjem sega v čas njenega dela za nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, njena odvetniška družba pa je več let pravno svetovala Vežnaverju in njegovim podjetjem. Ta posel je sprožil val kritik zaradi domnevne negospodarnosti in možnih nepravilnosti pri postopku prodaje. 

Obsežni posli z državnimi institucijami

Poleg omenjenih afer je Zidar Klemenčičeva sodelovala z več drugimi državnimi institucijami. S celjsko bolnišnico je v letih 2023 in 2024 sklenila posle v skupni vrednosti 280.000 evrov, kjer je njena odvetniška družba opravljala pravne storitve na različnih področjih, vključno z delovnopravnimi spori, odškodninskimi zahtevki in gospodarskimi spori. Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je z Zidar Klemenčičevo sodelovala pri analizi in pripravi predlogov za izboljšanje korporativne varnosti, pri čemer so njene storitve v letu 2024 znašale 38.000 evrov. Dom starejših občanov Trebnje je za pravno svetovanje na specifičnih pravnih področjih odštel 30.000 evrov, medtem ko je Mestna občina Maribor za različne pravne storitve v dveh letih plačala 39.923 evrov. Ti zneski odražajo obseg in kompleksnost opravljenih storitev, vendar se postavlja vprašanje, ali so bile te storitve resnično potrebne in ali so bile cene ustrezne glede na opravljeno delo. 

Zastopanje vplivnih posameznikov

Nina Zidar Klemenčič je skozi svojo kariero zastopala številne vplivne politike in organizacije. Med njenimi strankami so bili nekdanji premier Janez Janša, predsednik stranke NSi Matej Tonin ter kardinal Franc Rode. Poleg tega je zastopala podjetja, kot je cementarna Salonit Anhovo, in dobrodelne organizacije, kot je Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. Njeno sodelovanje z različnimi političnimi in gospodarskimi subjekti odpira vprašanja o morebitnih konfliktih interesov in vplivu, ki ga ima na odločitve v pravosodnem sistemu. 

Preiskave in odzivi

Vprašanje ostaja, ali so te obtožbe utemeljene ali pa gre zgolj za poskus diskreditacije ene najvplivnejših slovenskih odvetnic. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je začel intenzivno zbirati dokaze in pričevanja, ki bi lahko razjasnili okoliščine teh poslov. Medtem pa je Zidar Klemenčičeva vse očitke zavrnila, pri čemer vztraja, da so njeni posli zakoniti in da so bile vse storitve opravljene skladno s pravnimi standardi.

Kljub temu so nekateri pravni strokovnjaki izrazili pomisleke glede njene široke mreže vpliva v slovenskem pravosodnem sistemu. Ali gre res za pregon korupcije ali za obračun s posameznico, ki je preprosto preveč vpletena v ključne državne posle? Odgovor na to vprašanje bo pokazala le nadaljnja preiskava.

Viri:

• 24ur.com: Posli Nine Zidar Klemenčič pod drobnogledom
• Necenzurirano.si: Vplivna odvetnica naj bi bila v središču dveh odmevnih afer
• Delo.si: Afera Litijska: Kaj se skriva v ozadju državnega nakupa?

Pripravil: N. Z.

Država pritiska na popoldanske s.p.-je: Ustvarjanje prihodka bo dražje kot kdajkoli prej

LJUBLJANA – Spremembe zakona o dohodnini, ki bodo z novim letom stopile v veljavo, že burijo duhove med podjetniki. Popoldanski s.p.-ji, ki so za mnoge pomenili priložnost za dodatni zaslužek, bodo odslej soočeni s strožjimi pogoji, višjimi davki in težjim prebojem na trgu.

Država stiska manjše podjetnike – a kdo bo profitiral?

Popoldanski s.p.-ji so bili dolgo časa nekakšna slovenska posebnost: odličen način za dodatno delo poleg redne službe ali preprosta pot za tiste, ki se niso želeli povsem odpovedati “sigurni plači”. Z novo zakonodajo pa se zdi, da država vleče črto – in to prav na meji, ki jo bodo številni le stežka prečkali. Prihodki nad 30.000 evrov? Pozabite na normirance!

Sprejeta zakonodaja prinaša naslednje ključne spremembe:

• Pri prihodkih do 12.500 evrov bodo normirani stroški ostali pri 80 %, kar pomeni razmeroma ugodno obdavčitev.
• Pri prihodkih med 12.500 in 30.000 evrov se normirani stroški zmanjšajo na 40 %, kar bistveno dvigne davčno osnovo.
• Pri prihodkih nad 30.000 evrov normiranih stroškov sploh ne bo več, kar pomeni, da se celoten dohodek šteje v osnovo za obdavčitev.

Z drugimi besedami: če ste do zdaj delali “na polno” in se trudili, da bi z dodatnimi prihodki nekaj privarčevali, vas država – tako rekoč – kaznuje. Ste res pridni? Potem kar na polni s.p., prosim!

Koliko boste plačali – in kaj ostane v žepu?

Razčistimo na konkretnem primeru. Če ima popoldanski s.p. letni dohodek 20.000 evrov, bo po novem obdavčitev znašala 7 %, kar pomeni približno 70 evrov davka na vsakih 1.000 evrov prihodkov. Pri 30.000 evrih pa davčna stopnja zraste na 9 %, kar pomeni kar 90 evrov davka na vsakih 1.000 evrov.

Toda, to še ni vse. K temu morate dodati tudi mesečne prispevke, ki znašajo 93,15 evra – torej več kot 1.100 evrov letno. Če upoštevamo vse te stroške, se lahko hitro zgodi, da popoldanski s.p. pri nižjih prihodkih odda več kot četrtino svojega zaslužka državi. In za kaj? Da lahko še naprej izstavlja račune.

Kdo bo prizadet? Majhni, srednji – ali vsi?

Na udaru bodo predvsem tisti, ki delajo ob redni službi. “Popoldanski s.p.-ji so za mnoge edini način, kako preživeti mesec,” opozarja podjetnik iz Kranja, ki je želel ostati anonimen. Majhni zaslužkarji, ki so doslej ustvarjali okoli 5.000 evrov letno, bodo z novo obdavčitvijo oddali več kot četrtino prihodkov, kar mnoge spravlja v obup.

Večji problem pa se skriva drugje: tisti, ki presegajo mejo 30.000 evrov letno, bodo bodisi morali preiti na polni s.p., bodisi zapreti svojo dejavnost. Po mnenju strokovnjakov bo to povzročilo več dela na črno, saj se številnim ne bo izplačalo delovati pod novimi pogoji.

“Država s tem ne rešuje problema sive ekonomije, ampak ga ustvarja,” je za Dnevnik komentiral ekonomist in davčni svetovalec.

Prehodno obdobje: manj časa, več komplikacij

Zakon sicer uvaja prehodno obdobje, ki naj bi omogočilo postopno prilagoditev:

• Leto 2025: Prihodki iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 skupaj ne smejo preseči povprečja 150.000 evrov.
• Leto 2026: Popoldanski s.p.-ji ne smejo preseči letnih prihodkov v višini 30.000 evrov, sicer bodo izključeni iz sistema normiranih stroškov.

V praksi to pomeni, da bo podjetnik, ki bo leta 2025 ustvaril več prihodkov, lahko užival ugodnosti normiranih stroškov le eno leto, nato pa bo iz sistema izključen. Praktično gre za ukinitev popoldanskega s.p.-ja za vse, ki želijo zaslužiti nekaj več.

Kaj storiti? Razmislite o prehodu na polni s.p.

Če ste med tistimi, ki s popoldanskim s.p. ustvarjajo letno več kot 30.000 evrov, je morda čas, da razmislite o prehodu na polni s.p. Da, večji prispevki in strožja regulacija niso privlačni, vendar pa omogočajo bolj fleksibilno poslovanje in olajšave, ki jih normiranci ne morejo izkoristiti.

Ampak, ali je to res rešitev? Za mnoge ne, saj bodo z dodatnimi stroški na koncu zaslužili manj, kot so pričakovali. Zdi se, da država pozablja, da popoldanski s.p.-ji niso zgolj davčna kategorija – so tudi način, kako ljudje inovirajo, gradijo in testirajo svoje poslovne ideje.

Nova realnost, stara vprašanja

S spremembami zakona o dohodnini bodo popoldanski s.p.-ji bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Država trdi, da gre za pravičnejšo ureditev, toda ali bo res? Ali je pravično, da nekdo, ki si želi nekaj več, na koncu izgubi več, kot dobi? To bo pokazal čas. Za zdaj pa je jasno le eno: slovenski podjetniki bodo morali razmisliti, kako naprej – z več papirologije, več stroškov in manj motivacije.

Napisal: N. Z.

Vir: www