Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

“Zastonj kosila ni,” financiranje džamij iz strani Katarja komentirajo mnogi

Islamizacija ali širjenje vere? Katarjevo financiranje džamij v Evropi sproža diskusije

LJUBLJANA – Zakaj Katar vlaga v gradnjo islamskih verskih objektov po Evropi, vključno s Slovenijo? Nedavni dokumentarec trdi, da so katarske donacije del širšega načrta širjenja vpliva in ideologije, pri čemer naj bi se spodbujale radikalne oblike islama. Po eni strani je torej prisoten strah pred islamizacijo, po drugi strani pa zagovorniki poudarjajo pomen verske svobode in potrebe muslimanskih skupnosti po ustrezni infrastrukturi.

Katarjevo “velikodušno” financiranje

Katarjeva vlada že leta financira gradnjo islamskih kulturnih centrov in džamij po celotnem evropskem kontinentu, kar se pogosto predstavlja kot pomoč lokalnim muslimanskim skupnostim pri zagotavljanju prostorov za obrede in kulturne dejavnosti. Toda mnogi opažajo, da so katarske donacije vse prej kot altruistične. Nekateri kritiki celo pravijo, da gre za prikrito obliko kulturnega vpliva, s katerim Katar krepi svojo moč in širi določene verske ideje. Dokumentarec, ki je sprožil val odzivov, je razkril povezave med določenimi katarskimi organizacijami in skrajnimi islamskimi skupinami po Evropi, pri čemer naj bi bile tudi donacije v Sloveniji del širše strategije. Te trditve so bile izpostavljene v različnih člankih, vključno s tistim na demokracija.si.

Islamski center v Ljubljani: lokalni primer

V Sloveniji je izgradnja Islamskega kulturnega centra v Ljubljani trajala desetletja, dokler ni projekt pred leti pospešila “velikodušna” katarska donacija v višini več kot 15 milijonov evrov. Center je bil dokončan leta 2020, njegova naloga pa je, kot trdi islamska skupnost, ponujati prostor za kulturne in verske dejavnosti muslimanov v Sloveniji. Kljub temu pa kritiki poudarjajo, da “zastonj kosila ni” in se sprašujejo, ali je za donacijami resnično samo dobrodelnost ali pa morda tudi politična agenda. Branko Grims, poslanec v državnem zboru, je ob tem na Twitterju zapisal: “Zastonj kosila ni!” ter opozoril na nevarnosti, povezane s tovrstnimi donacijami (poroča demokracija.si).

Radikalizacija ali verska svoboda?

V osrčju razprav o Katarjevem financiranju džamij se pojavljata dve glavni vprašanji: Ali gre za podporo verski svobodi ali pa za širjenje radikalne ideologije? Zagovorniki izgradnje verskih objektov trdijo, da je verska svoboda osnovna pravica in da je islamski kulturni center v Ljubljani pravzaprav rezultat dolgoletnih prizadevanj lokalne muslimanske skupnosti. Po njihovem mnenju je Katarjev prispevek zgolj pomoč pri doseganju tega cilja. Kritiki pa nasprotno opozarjajo, da Katar ne financira zgolj verskih objektov, temveč s tem tudi vpliva na izobraževanje in širjenje določenih islamskih interpretacij, ki naj bi bile bolj radikalno usmerjene.

Dejstvo je, da Katar preko svojih investicij in donacij pridobiva določen vpliv v Evropi. Tudi v Sloveniji, kjer je Islamski kulturni center postal pomemben simbol verske raznolikosti, so očitki o politizaciji in morebitnem vplivu tujine pogosti. Čeprav je težko dokazati neposredno povezavo med katarskimi donacijami in širjenjem radikalne ideologije, ostaja vprašanje, ali gre res zgolj za dobrodelnost ali pa morda tudi za subtilno širjenje vpliva.

Kritike in pomisleki

Branko Grims ni edini, ki opozarja na potencialne nevarnosti. Evropski strokovnjaki za varnost redno poudarjajo, da je treba biti previden pri sprejemanju donacij iz tujine, še posebej ko gre za države, kot je Katar, ki imajo bogato zgodovino podpore določenim islamskim tokovom (poroča Daily Mail). Kljub temu zagovorniki islamskega centra v Ljubljani trdijo, da so vse aktivnosti v skladu z evropskimi normami o verski svobodi in transparentnosti financiranja.

Na koncu ostaja odprto vprašanje: ali Katar s svojo “velikodušnostjo” zgolj podpira versko prakso ali pa gre za del širše strategije vplivanja na evropsko družbo? Resnica verjetno leži nekje vmes, vendar je pomembno, da se tovrstne teme obravnavajo s kritično distanco in s pozornostjo na dejstva.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, FB