Bo vaša položnica za elektriko res nižja? Vlada obljublja znižanje omrežnine

Slovenska gospodinjstva so v zadnjih mesecih doživela pravo energetsko presenečenje – ne v obliki nižjih položnic, temveč ravno nasprotno. Povišanje omrežnine, ki je stopilo v veljavo v začetku leta, je za marsikoga prineslo višje stroške, še posebej za tiste, ki so v preteklosti vlagali v sončne elektrarne in druge zelene tehnologije.

Da bi omilila udarec po denarnicah gospodinjstev, vlada zdaj predlaga začasno znižanje omrežnine za meseca januar in februar, a odzivi na ta predlog so mešani – od pohval do ostrih kritik. Kaj se torej dogaja, kdo bo resnično profitiral in ali gre zgolj za gasilski ukrep brez dolgoročne vizije?

Kaj predlaga vlada?

Predlog zakona, ki ga je vložila koalicija, predvideva znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč v najdražjem časovnem bloku 1, in sicer na raven cenejšega časovnega bloka 2. Poleg tega se gospodinjskim odjemalcem za presežno obračunsko moč omrežnina sploh ne bi obračunala.

Kaj to pomeni v praksi?
To pomeni, da bi tisti, ki so zaradi novega sistema omrežnine doživeli največje podražitve, plačali nekoliko manj – vsaj za prva dva meseca leta. Po ocenah bi ukrep povzročil izpad približno 19,5 milijona evrov prihodkov, ki bi ga moral pokrivati Eles, sistemski operater elektroenergetskega omrežja.

Zakaj je prišlo do tega?

Nova metodologija obračuna omrežnine, ki jo je uvedla Agencija za energijo, je prišla kot strela z jasnega za številne gospodinjske odjemalce. Najbolj so bili prizadeti lastniki sončnih elektrarn, ki so pričakovali, da bodo z lastno proizvodnjo elektrike dolgoročno znižali stroške, zdaj pa se je zgodilo ravno obratno – njihove položnice so se v določenih primerih celo podvojile.

Koalicija trdi, da novi sistem deluje zaviralno za zeleni prehod in da bi bilo treba zaščititi tiste, ki so v preteklih letih sprejemali trajnostne investicijske odločitve. Toda vprašanje ostaja: zakaj so takšne spremembe sploh stopile v veljavo brez ustreznega prehodnega obdobja?

Opozorila pravnih strokovnjakov: Je zakon sploh ustaven?

Predlog zakona je naletel na ostro kritiko zakonodajno-pravne službe DZ, ki opozarja, da bi državni zbor s sprejetjem zakona neposredno posegel v pristojnosti Agencije za energijo.

V čem je težava?
Tarifne postavke in metodologija zaračunavanja omrežnine so v pristojnosti regulatorja (v tem primeru Agencije za energijo), ne pa zakonodajalca. Če bi DZ določal višino omrežnine, bi s tem kršil načelo delitve oblasti in posegal v avtonomijo tržnih regulatorjev.

Poleg tega pravna služba DZ opozarja, da zakon lahko krši evropsko direktivo o notranjem trgu električne energije, ki prepoveduje politične posege v določanje tarif.

Je rešitev zgolj obliž na rano?

Čeprav se na prvi pogled zdi, da bo ukrep pomagal najbolj prizadetim odjemalcem, se pojavlja ključno vprašanje: kaj pa po marcu?

Znižanje velja samo za dva meseca, nato pa se bo sistem vračal na stare tirnice. To pomeni, da bo prišlo do ponovne obremenitve gospodinjstev, ki so že zdaj šokirana nad višjimi položnicami.

Ali se lahko ta izpad sredstev za Eles odrazi drugje?
Možno je, da bo morala država v prihodnje nadomestiti izpad prihodkov iz drugih virov, kar lahko pomeni višje cene elektrike na dolgi rok ali pa manj sredstev za razvoj elektroenergetskega omrežja.

Kaj sledi?

Medtem ko koalicija vztraja, da je ukrep nujen za zaščito gospodinjstev, opozicija opozarja, da gre za politično reševanje problema, ki bi moral biti sistemsko urejen.

  • Ali bo zakon prestal pravni test? Čeprav ima koalicija večino, je možno, da bo zakon padel na ustavnem sodišču, če bo kdo vložil pobudo za presojo ustavnosti.
  • Ali bo prišlo do bolj dolgoročnih sprememb? Agencija za energijo je že napovedala, da bo preučila možnost zmanjšanja števila časovnih blokov in prilagoditve sistema omrežnine.
  • Kakšen bo odziv Elesa? Sistemskemu operaterju bi ukrep povzročil izgubo skoraj 20 milijonov evrov, kar bi lahko vplivalo na njegove prihodnje investicije v elektroenergetsko infrastrukturo.

Popravljanje napak ali le politični manever?

Znižanje omrežnine za januar in februar je za mnoge dobrodošla novica, a dejstvo ostaja – gre le za kratkoročen ukrep, ki ne rešuje sistemskega problema.

Medtem ko vlada trdi, da ukrep ščiti potrošnike, pravniki opozarjajo, da je pravno sporen, regulator pa opozarja na možne posledice za prihodnje investicije v omrežje.

Bo zakon obstal ali bo padel na pravni preizkušnji? Bo sistem omrežnine res prilagojen ali bodo gospodinjstva kmalu spet soočena z višjimi stroški? V prihodnjih tednih bo jasno, ali gre za resnično rešitev ali zgolj za obliž na rano pred morebitnimi volitvami.

Napisal: E. K.

Vir: Državni zbor, Freepik

Marca prihaja drastično povišanje položnic!

Če ste mislili, da so bili stroški elektrike v zadnjih mesecih visoki, se pripravite – marec bo za mnoge pravo presenečenje. Cene električne energije se bodo s 1. marcem vrnile na tržno raven, kar pomeni, da bodo nekatere gospodinjske položnice višje tudi za več kot 30 %. Ob tem se vrača še prispevek za OVE in SPTE, ki smo ga imeli začasno “na pavzi”, kar bo še dodatno povečalo končni račun.

Kaj to pomeni v praksi? Povprečno gospodinjstvo, ki mesečno porabi približno 380 kWh električne energije, bo marca plačalo med 26 % in 34 % več kot februarja. Tisti, ki imajo višjo porabo, bodo udarec občutili še močneje – pri mesečni porabi 800 kWh bo dvig cene kar 42 %, pri čemer bo samo zaradi višje cene elektrike račun višji za vsaj 61 evrov.

A zakaj prav zdaj tak skok? Gre za kombinacijo treh ključnih dejavnikov:

  1. Konec regulacije cen – država je omejitev cen uvedla lani novembra, a ukrep velja le do 28. februarja. Po tem datumu bomo elektriko spet plačevali po tržnih cenah, ki so trenutno za 80 % do 112 % višje od dosedanjih.
  2. Ponovno plačevanje prispevka za OVE in SPTE – prispevek bo znašal 0,77562 €/kW, kar pomeni, da bo večina gospodinjstev plačala približno 5 evrov več na mesec.
  3. Prehod iz visoke v nizko sezono omrežnine – to je edina pozitivna novica, saj bo pri večini gospodinjstev strošek omrežnine padel za 58 %, iz približno 36 evrov na 15 evrov.

Številke ne lažejo: dvig položnic je neizbežen

Na papirju bi lahko kdo pomislil, da bo prihranek pri omrežnini vsaj delno ublažil dvig cen elektrike – vendar žal temu ni tako. Strošek energije bo pri povprečnem odjemalcu skoraj dvakrat višji, pri tem pa prihranek pri omrežnini ne bo niti približno dovolj velik, da bi izničil razliko.

Poglejmo konkretne primere:

  • Gospodinjstvo z 5 kW dogovorjene moči in 380 kWh mesečne porabe bo marca plačalo med 26 % in 34 % več kot februarja.
  • Večja gospodinjstva, ki porabijo 800 kWh mesečno, bodo plačala do 42 % več.
  • Gospodinjstva z nizko dogovorjeno močjo bodo povišanje čutila še bolj, saj se bo pri njih omrežnina znižala manj izrazito.

Obstajajo pa tudi izjeme – nekateri dobavitelji, kot sta SunContract in Bisol energija, so objavili nove, nekoliko ugodnejše cenike. Pri teh dobaviteljih bo dvig cen nekoliko blažji, a še vedno opazen: pri SunContract približno 17 %, pri Bisol energija 21 %.

Kaj nas čaka po marcu? Bi lahko bilo še slabše?

In zdaj najbrž vprašanje, ki si ga zastavlja marsikdo: se bo cena elektrike v prihodnjih mesecih še dvigovala ali lahko pričakujemo olajšanje?

Odgovor je negotov. Čeprav je cena električne energije na evropskih borzah v zadnjih tednih nekoliko padla, to še ne pomeni, da se bo to poznalo na naših položnicah. Dobavitelji bi morali spremembo cen napovedati vsaj mesec dni vnaprej, kar pomeni, da so marčne cene že zakoličene. Če bi se cene znižale, bi to občutili šele aprila ali maja.

Še večja težava pa je predlog zakona o znižanju omrežnine v visoki sezoni, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru. Če bo zakon sprejet, bomo za januar in februar morda prejeli poračune – kar bi pomenilo dodatne stroške v prihodnjih mesecih.

Kaj lahko naredite, da omilite dvig cen?

V luči prihajajočih podražitev se poraja vprašanje – kaj sploh lahko storimo, da bi zmanjšali račun? Nekaj konkretnih ukrepov:

  1. Preverite, ali imate sklenjeno pogodbo pri najcenejšem dobavitelju – nekatere ponudbe so občutno ugodnejše od drugih.
  2. Razmislite o prilagoditvi porabe – izogibajte se uporabi večjih porabnikov v konicah, uporabljajte varčne naprave.
  3. Investirajte v lastno proizvodnjo energije – če imate možnost, razmislite o sončnih panelih ali drugih alternativnih virih.
  4. Bodite pozorni na prihodnje spremembe cen – spremljajte ponudbe in premislite o morebitnem preklopu na drugega dobavitelja, če bo to dolgoročno bolj ugodno.

Pripravite se na višje položnice

Čeprav se omrežnina znižuje, se bo končni račun za elektriko v večini gospodinjstev znatno povišal. Višje tržne cene električne energije in vrnitev prispevka za OVE in SPTE pomenita, da bo marec eden dražjih mesecev za gospodinjstva v zadnjem letu. Tisti, ki porabijo več elektrike, bodo to občutili še bolj izrazito.

Ali bo vlada v prihodnje sprejela kakšne dodatne ukrepe, da bi ublažila podražitve? Za zdaj ni nobenih uradnih informacij, ki bi nakazovale na regulacijo cen, zato se bodo gospodinjstva morala pripraviti na realnost – elektrika bo dražja, in to že kmalu.

Napisal: E. K.

Vir: gen-i, Freepik

Kdo bo oproščen omrežnine? Odgovor bi lahko izvedeli že danes!

Ko so konec leta 2024 prvi računi z novo omrežninsko metodologijo dosegli slovenska gospodinjstva, so sprožili val ogorčenja. Nenaden skok stroškov, ki ga je prinesel prehod na nov sistem zaračunavanja omrežnine, je razkril vrsto težav – od nejasne komunikacije do spornih političnih odločitev. Ta energetski kaos pa zdaj postaja še politična drama, ki sega vse do Bruslja.

Kaj je povzročilo razburjenje?

Nova metodologija obračuna omrežnine, ki je začela veljati oktobra 2024, uvaja sezonsko prilagoditev cen in dodatno razdelitev na pet časovnih blokov. Cilj je bil spodbuditi učinkovitejšo porabo električne energije, a realnost je prinesla nekaj povsem drugega. Številni odjemalci so se znašli v situaciji, ko so njihovi računi v zimskih mesecih znatno narasli – pogosto brez jasne razlage.

Zakaj takšne razlike? Zimska sezona in časovni bloki so oblikovani tako, da visoko porabo kaznujejo z višjimi stroški. Za večje porabnike, vključno z industrijo, pa to pomeni dodatne finančne obremenitve, ki bi lahko vplivale na konkurenčnost in stroške proizvodnje.

Vlada proti regulatorju: Kdo bo prevzel odgovornost?

V ospredju spora sta vlada in Agencija za energijo. Vlada, pod vodstvom ministra za okolje in energijo Bojana Kumra, je že decembra pozvala člane sveta Agencije za energijo k odstopu, kar je po njenih navedbah ključno za reševanje krize. Dva člana sta odstopila, trije pa so ostali na položajih, kar je svet agencije naredilo nesklepčen.

A tu se zgodba zaplete. Agencija, ki bi morala delovati neodvisno, je Evropski komisiji sporočila, da so takšni politični pritiski nedopustni. Evropska zakonodaja namreč jasno zahteva, da regulatorji ostanejo neodvisni od političnih vplivov. Komisija je Sloveniji celo zagrozila z možnostjo postopka zaradi kršitev, če bo vlada nadaljevala s svojimi ukrepi.

Kako bo vlada ukrepala?

Medtem ko Bruselj opozarja na pomen neodvisnosti, vlada išče rešitve, ki bi ublažile jezo javnosti in gospodarstva. Ena od predlaganih možnosti je oprostitev plačila omrežnine za najdražji časovni blok v zimski sezoni. Ta ukrep bi lahko nekoliko zmanjšal stroške za najbolj prizadete skupine odjemalcev, a ne brez posledic za prihodke omrežnih operaterjev.

Minister Kumer poudarja, da gre za krizni ukrep: “Ne moremo dopustiti, da visoki stroški uničijo socialno in gospodarsko stabilnost.” A vprašanje ostaja – ali je ta rešitev dolgoročno vzdržna?

Kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo?

Za slovenska gospodinjstva nova metodologija pomeni, da bo treba še bolj paziti na čas porabe električne energije. Učinkovita raba in prilagajanje urnikom bodo ključnega pomena za znižanje računov.

Gospodarstvo pa se sooča z drugačno realnostjo. Industrija, zlasti energetsko intenzivna podjetja, opozarja na nevarnost izgube konkurenčnosti. Višji stroški energije bi lahko vodili v višje cene izdelkov in storitev, kar bi občutili tudi potrošniki.

Evropa gleda: Kaj bo storila Slovenija?

Vključitev Evropske komisije v ta spor je Slovenijo postavila pod drobnogled. Regulatorji po vsej EU budno spremljajo razvoj dogodkov, saj bi morebitni politični posegi v delo agencije lahko ustvarili nevaren precedens.

Kriza, ki zahteva premišljene rešitve

Spor med vlado in Agencijo za energijo razkriva širši problem – kako uskladiti energetsko politiko, ki bo hkrati socialno pravična, gospodarsko vzdržna in skladna z evropskimi standardi. Odločitve, sprejete v prihodnjih tednih, bodo imele dolgoročne posledice, ne le za slovensko energetiko, ampak tudi za njen ugled v Evropi.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za energijo, Freepik

Obljubljajo prihranek za gospodinjstva? “Ja, pa ja de!”

LJUBLJANA – Vlada se je v zadnjem obdobju večkrat pohvalila z novimi ukrepi za znižanje stroškov električne energije v zimskem času, a marsikdo meni, da je takšno hvalisanje vsaj deloma zavajajoče. Tako je opozorila tudi Andreja Lončar, ki je poudarila, da kljub nižjim položnicam za gospodinjstva glavno breme še vedno nosijo davkoplačevalci.

Hvalisanje ali skrita cena?

Vlada Republike Slovenije je ob uvedbi novih ukrepov za omilitev stroškov električne energije za gospodinjstva izpostavila, da bodo potrošniki plačevali manj, saj se bodo mesečni stroški v zimskih mesecih znižali celo pod evropsko povprečje. Takšne napovedi so seveda pohvalne in prinašajo upanje gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi stroški življenja. A Lončarjeva opozarja, da ta zgodba ni tako preprosta in da je država pri tem zamolčala bistvene informacije. Stroški subvencij namreč ne izhajajo iz “čarobnega klobuka” – krijejo jih davkoplačevalci.

Subvencioniranje z denarjem iz proračuna

Kot je zapisala Lončarjeva, država trgovcem trenutno pokriva približno tretjino razlike med tržno in regulirano ceno elektrike. To pomeni, da država prek proračuna krije del stroškov električne energije, da bi končnim uporabnikom omogočila nižje cene. Toda proračun se polni izključno iz davkov, ki jih prispevajo slovenski davkoplačevalci. Preprosto povedano, znesek, ki ga gospodinjstva “prihranijo” na položnicah, se še vedno krije z denarjem, ki ga prispevajo ista gospodinjstva. Tako nižji stroški na prvi pogled niso več tako prepričljivi, saj ostajajo obremenitev za celotno državo, tudi tiste, ki morda sami porabijo manj elektrike.

Kako deluje subvencijski sistem?

Da bi razumeli učinek subvencij, je treba pogledati, kako so le-te strukturirane. Trgovci na trgu električne energije sicer prodajajo energijo po višjih, tržnih cenah. Država pa z določenimi ukrepi določa “regulirano” ceno, ki jo plačujejo končni odjemalci, in trgovcem nato krije razliko med tržno in regulirano ceno. Po podatkih ministrstva ta subvencija trenutno zajema tretjino teh stroškov, kar pomeni, da so cene za končnega uporabnika precej nižje. Lončarjeva pa opozarja, da gre ta denar iz proračuna, torej iz žepov vseh prebivalcev Slovenije. Čeprav država na papirju krije razliko, so resnični plačniki še vedno davkoplačevalci. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Kakšen bo dolgoročni učinek na gospodarstvo?

Lončarjeva poudarja, da tovrstne subvencije lahko na dolgi rok negativno vplivajo na gospodarstvo. Subvencioniranje cene elektrike s proračunskimi sredstvi sicer omogoča trenutni prihranek na položnicah, vendar dolgoročno pomeni večje proračunske izdatke, kar lahko vodi v povečano zadolževanje ali pa v višje davke. Poleg tega ni jasno, koliko časa bo država lahko vzdrževala takšen način subvencioniranja brez posledic za druge proračunske obveznosti. Ali je mogoče, da se bomo v prihodnosti soočili z višjimi davki ali drugimi obremenitvami zaradi tovrstnih “ugodnosti”?

Lončarjeva opozarja, da bi morala država pri predstavljanju tovrstnih ukrepov biti bolj transparentna. Čeprav je znižanje položnic dobrodošlo, bi morali državljani vedeti, od kod prihajajo sredstva za te subvencije in kakšne so dolgoročne posledice. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se na tem mestu osredotoča predvsem na kratkoročne koristi za gospodinjstva, pri čemer pa zanemarja dolgoročne učinke na proračun in gospodarstvo. To ustvarja sliko, kjer so pozitivni vidiki izpostavljeni, negativni pa zamolčani. Kot je opozorila Lončarjeva, je takšno “hvalisanje” neprimerno, saj skriva dejansko ceno ukrepov.

Bodo gospodinjstva res dolgoročno prihranila?

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali bodo gospodinjstva dolgoročno res prihranila, če država za znižanje položnic porablja sredstva iz proračuna. Preračunano bi lahko rekli, da prihranek na položnicah ni “pravi” prihranek, saj bodo slovenski davkoplačevalci morali ta sredstva vrniti v obliki višjih davkov ali zmanjšanja drugih socialnih ugodnosti. Lončarjeva poudarja, da je zato smiselno, da državljani razumejo resnične finančne posledice subvencij in se zavedajo, da trenutna “ugodnost” ni brez cene.


Je res “neodvisen strokovnjak”?

Posnetek Roberta Goloba, predsednika slovenske vlade, ki nastopa kot “neodvisen strokovnjak” za energetske zadeve, je sprožil številne odzive in dvome o njegovi resnični neodvisnosti. Golob je namreč dolgoletni nekdanji direktor podjetja GEN-I, enega glavnih proizvajalcev in ponudnikov električne energije v Sloveniji. Vse kaže, da ima še vedno pomembne povezave v tej industriji, kar postavlja vprašanje o njegovem položaju kot nevtralnega govorca v tem kontekstu.

Vprašanje interesov in pristranskosti

Golobova preteklost kot direktor energetske družbe odpira vprašanje, ali lahko v tej vlogi resnično predstavlja interese širše javnosti ali pa je morda njegov pogled na energetsko politiko delno pogojen z interesi energetskega sektorja. Kot opaža uporabnik Tolemamo, je zanimivo, da Golob “kot fizična oseba” komentira odločitve, ki neposredno vplivajo na odjemalce električne energije, vendar se pri tem zdi, da pravzaprav zagovarja stališča, ki koristijo industriji, ki jo je še pred kratkim vodil.

Prikriti interesi pod krinko strokovnosti?

Čeprav Golob formalno nastopa kot predstavnik vlade in tako posredno tudi kot zaščitnik interesov državljanov, je zaradi njegovih preteklih povezav z GEN-I težko verjeti, da je popolnoma neodvisen. Na površju je sicer govornik, ki se zavzema za dobrobit odjemalcev, vendar bi bilo smiselno postaviti vprašanje, ali v ozadju tiči še kakšen drug interes, ki ga javnost ne vidi.

Golobovo nastopanje v vlogi “neodvisnega strokovnjaka” je torej precej dvoumno. Ali lahko nekdanji direktor energetskega podjetja resnično deluje kot popolnoma nevtralen glas v energetskih vprašanjih? Kritiki verjamejo, da bi bilo smiselno, da bi javnost o njegovih povezavah z energetskim sektorjem bolj odkrito razpravljala. Tako se lahko izognemo situaciji, kjer se zdi, da se pomembne odločitve sprejemajo v korist interesov določenega sektorja, namesto v prid širše javnosti.


Kakšna pa je prihodnost subvencij za elektriko?

Čeprav subvencije trenutno pomagajo gospodinjstvom, da lažje prenašajo visoke stroške energije, se zdi, da ta rešitev dolgoročno ni vzdržna. V primeru, da bi se cene elektrike še dodatno dvignile, bi to pomenilo še večji pritisk na proračun, kar bi lahko imelo resne posledice za financiranje drugih javnih storitev. Lončarjeva opozarja, da bi bilo potrebno poiskati dolgoročno vzdržno rešitev, ki ne bi v tolikšni meri bremenila davkoplačevalcev. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Subvencije na prvi pogled delujejo kot odlična rešitev za pomoč gospodinjstvom, toda kot opozarja Andreja Lončar, bi morali biti državljani pozorni na dejanske stroške, ki jih takšni ukrepi prinašajo. Znižanje položnic je sicer dobrodošlo, vendar dolgoročna cena ostaja skrita. Zato je ključno, da so ukrepi predstavljeni transparentno in da se davkoplačevalci zavedajo dejanskih finančnih posledic.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, GOV.si

Prihajajo spremembe na položnicah za elektriko – kako se pripraviti na nov obračun omrežnine?

Z 1. oktobrom 2024 bo v Sloveniji stopil v veljavo dolgo pričakovani novi sistem obračuna omrežnine za električno energijo, ki bo temeljito spremenil način zaračunavanja stroškov za uporabo elektrodistribucijskega omrežja. Po več preložitvah je sistem končno pripravljen na uvedbo, da bi se izognili zmedi, pa bodo gospodinjstva že naslednji teden prejela posebno brošuro z vsemi ključnimi informacijami.

Kaj je omrežnina in kako bo delovala po novem?

Omrežnina je strošek, ki ga gospodinjstva in podjetja plačujejo za uporabo elektrodistribucijskega omrežja. Novi sistem bo prinesel več tarifnih blokov, v katerih bodo stroški omrežnine prilagojeni glede na obremenitev omrežja. Najvišje tarife bodo veljale v času največje obremenitve omrežja, ko bo povpraševanje po električni energiji najvišje, medtem ko bodo najnižje tarife veljale takrat, ko bo omrežje najmanj obremenjeno.

Sezonsko prilagajanje bo prav tako vplivalo na višino omrežnine. V zimskih mesecih, med novembrom in februarjem, bo omrežje bolj obremenjeno, kar bo pomenilo višje stroške, medtem ko bodo stroški nižji v toplejših mesecih.

Presežna obračunska moč – kaj to pomeni za uporabnike?

Ena izmed pomembnih novosti bo ločitev med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Vsako prekoračenje dogovorjene moči bo predstavljalo dodatni strošek za uporabnika, vendar zaradi prehodnega obdobja, ki traja dve leti, teh dodatnih zaračunavanj ne bo takoj. Elektrodistributerji bodo obračunsko moč za vsako gospodinjstvo določili na podlagi pretekle porabe.

Priprava uporabnikov na novi sistem

Ker mnogi uporabniki še ne vedo, kako bo novi sistem vplival na njihove mesečne položnice, bo agencija za energijo prihodnji teden razposlala brošure z odgovori na najpogostejša vprašanja. Te bodo v gospodinjskih nabiralnikih predvidoma v sredo, brošura pa bo vsebovala vse ključne informacije o tem, kako se pripraviti na spremembe in katere ukrepe lahko gospodinjstva sprejmejo za optimizacijo stroškov.

Priporočilo za večino uporabnikov je preprosto: v prehodnem obdobju spremljajte svojo porabo, a ne ukrepajte prenagljeno. Če bo vaša poraba konstantna, bistvenih sprememb ne bo, predvsem pa je pomembno, da spremljate morebitne prekoračitve dogovorjene obračunske moči. V primeru, da bo potrebna prilagoditev, bo to možno storiti kasneje.

Kaj pravi industrija?

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, je zatrdil, da so distributerji vložili veliko truda v pripravo na novi sistem. Po njegovem mnenju je novi sistem ustrezen ukrep za vse bolj kompleksne razmere na trgu z električno energijo. Elektrodistributerji so pripravljeni pomagati uporabnikom pri razumevanju sprememb, saj se večina vprašanih še ni soočila z novim obračunom.

Kljub temu se nekatere skrbi porajajo z vidika dobaviteljev električne energije. Sandi Kavalič iz družbe Gen-I opozarja, da odjemalci zaradi novega sistema morda ne bodo mogli več v zadostni meri izkoriščati tržnih priložnosti za prilagoditev porabe glede na cene energije, saj se bosta signal omrežnine in signal tržnih cen razlikovala. Želi si večjo usklajenost teh dveh sistemov.

Zakaj novi sistem?

Novi sistem je del širše evropske pobude za digitalizacijo elektroenergetskega omrežja in spodbuja večjo porabo v obdobjih, ko je omrežje manj obremenjeno. Prav tako zagotavlja, da bodo tarife za omrežnino odsevale dejanske stroške, ki zaradi naraščajočih potreb po naložbah v obnovljive vire energije samo še naraščajo.

Kaj to pomeni za gospodinjstva?

Čeprav za večino gospodinjstev ne bo večjih sprememb, bodo gospodinjstva z večjo porabo električne energije (npr. z sončnimi elektrarnami, toplotnimi črpalkami ali električnimi vozili) lahko občutila višje stroške. V teh primerih bodo gospodinjstva morala bolj aktivno spremljati svojo porabo in prilagajati dogovorjeno obračunsko moč.

Novi sistem predstavlja velik korak v smeri bolj transparentnega in prilagodljivega elektroenergetskega omrežja, ki bo uporabnikom omogočal bolj učinkovito porabo energije ter prispeval k stabilnosti in razvoju elektrodistribucijskih omrežij.

Napisal: E. K.

Vir: Portal Energetika, pEXELS