Od januarja prepoved električnih bojlerjev, radiatorjev, talnega ogrevanja in IR panelov!
Z 1. januarjem 2025 bo v Sloveniji začela veljati prepoved uporabe električnih grelnikov, kot so električni bojlerji, radiatorji, talno gretje in IR-paneli. Pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki ga je vlada Roberta Goloba sprejela že pred dvema letoma in pol, prepoveduje neposredno uporabo elektrike za ogrevanje, kar pomeni velik preobrat za številna gospodinjstva, ki za ogrevanje uporabljajo tovrstne naprave.
Pravilnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu v maju 2022, določa, da grelna telesa, ki delujejo po Joulovem načinu, niso več dovoljena za uporabo, če električno energijo pridobivajo iz javnega omrežja. Med prepovedane naprave sodijo IR-paneli, električno talno gretje, električni bojlerji in radiatorji. Izjema pri tem so grelniki z manjšo močjo, do 2 kW, in tisti z majhno prostornino, do 15 litrov. Prepovedana bo tudi prodaja večjih in zmogljivejših električnih grelnikov.
Zakaj je vlada sprejela ta pravilnik?
Cilj tega pravilnika je spodbujanje učinkovite rabe energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki so povezani z neposredno uporabo električne energije za ogrevanje. Električno ogrevanje, ki deluje po Joulovem načinu, velja za manj učinkovito in povzroča višjo porabo električne energije v primerjavi z drugimi načini ogrevanja, kot so toplotne črpalke ali sistemi centralnega ogrevanja na obnovljive vire energije.
Vlada je že leta 2022 začela uvajati zakonodajne spremembe, ki bi zmanjšale odvisnost gospodinjstev od neučinkovitih grelnih sistemov, in sicer z namenom zmanjšanja porabe električne energije ter povečanja energetske učinkovitosti. Električni grelniki, kot so IR-paneli in električni bojlerji, so namreč znani po tem, da zaradi neposrednega pretvarjanja elektrike v toploto povzročajo velike energetske izgube.
Kaj prepoved pomeni za gospodinjstva?
Gospodinjstva, ki že uporabljajo tovrstne naprave, jih bodo lahko še naprej uporabljala, saj je v praksi skoraj nemogoče nadzorovati način ogrevanja v zasebnih prostorih. Inšpektorji namreč ne morejo kar tako vstopiti v domove brez posebnega dovoljenja, kar pomeni, da bo izvajanje tega pravilnika v praksi zelo težavno.
Po pravilniku bo od januarja naprej prepovedana prodaja večjih električnih grelnikov, kar bo vplivalo na trg in ponudbo ogrevalnih naprav v Sloveniji. Novi grelniki, ki bodo na voljo, bodo morali imeti moč manj kot 2 kW ali prostornino manj kot 15 litrov, kar bo gospodinjstva spodbudilo k prehodu na druge oblike ogrevanja.
Inšpekcija bo imela po pravilniku omejene pristojnosti, saj zakonodaja trenutno ne omogoča obsežnega nadzora nad ogrevalnimi sistemi v zasebnih prostorih. Za spremembe v praksi bi bilo potrebno prilagoditi tudi zakonodajo, kar pa bi predstavljalo poseg v zasebnost in pravice posameznikov.
Ali bo prepoved resnično zaživela?
Kljub temu, da bo prepoved stopila v veljavo že čez nekaj mesecev, se strokovnjaki strinjajo, da bo prehod na nove oblike ogrevanja zahteven proces. Gospodinjstva bodo morala razmisliti o alternativah, kot so toplotne črpalke, centralno ogrevanje na biomaso ali druge obnovljive vire energije. To lahko pomeni tudi večje finančne izdatke za številne prebivalce, ki bodo morali posodobiti svoje ogrevalne sisteme.
Glede na to, da so že vgrajene naprave dovoljene za nadaljnjo uporabo, se praktična uveljavitev pravilnika pričakuje postopoma. V prihodnjih letih bo verjetno večji poudarek na spodbujanju energetske prenove in finančnih spodbudah za prehod na bolj učinkovite oblike ogrevanja.
Kako naprej?
Prepoved uporabe električnih grelnikov, kot so IR-paneli, bojlerji in električno talno gretje, predstavlja pomemben premik v smeri energetsko učinkovitejšega ogrevanja. Vendar pa bo uveljavitev pravilnika v praksi izziv, zlasti glede na omejene pristojnosti inšpekcijskih služb. Za mnoge prebivalce bo ključnega pomena, da se pravočasno seznanijo z alternativami in poiščejo finančne spodbude za prenovo ogrevalnih sistemov.
Pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki bo začel veljati 1. januarja 2025, odpira vprašanja o učinkovitosti, nadzoru in vplivu na gospodinjstva, vendar ima hkrati potencial, da prispeva k zmanjšanju porabe električne energije in emisij toplogrednih plinov v Sloveniji.
Napisal: E. K.
Vir: Utrip Ljubljane, Freepik