Slovenija se pripravlja na energetsko revolucijo – in to dobesedno. Z novo zakonodajo bomo lahko gospodinjstva in manjši poslovni odjemalci med seboj delili elektriko. To pomeni, da bo vsakdo, ki ima doma sončno elektrarno, lahko presežke energije prodajal sosedu ali celo nekomu na drugem koncu Slovenije. Zamisel se sliši enostavna, a izvedba? No, tam pa stvari postanejo malo bolj zapletene.

Kaj sploh pomeni souporaba energije?

Koncept souporabe energije (ali “energy sharing”, kot mu pravijo v Bruslju) temelji na evropskih direktivah, ki spodbujajo večjo uporabo obnovljivih virov. Po domače povedano: če proizvedeš več elektrike, kot je porabiš, je ne boš več “podaril” sistemu brez nadomestila, ampak jo boš lahko namenil nekomu drugemu – in zanjo morda celo dobil plačano.

Kako? Preprosto: proizvajalec in odjemalec skleneta pogodbo, omrežje se prilagodi, elektrodistributerji beležijo podatke in stvar teče. V teoriji vsaj.

Kdo lahko sodeluje?

V sistem souporabe energije se lahko vključijo skoraj vsi odjemalci, z izjemo velikih industrijskih podjetij. Torej, gospodinjstva, manjša podjetja, celo kmetje s sončnimi paneli na strehah hlevov. Ključno je, da imajo dostop do električnega omrežja in so pripravljeni sodelovati v sistemu.

Ampak pozor: proizvajalci elektrike in dobavitelji ne morejo biti neposredni udeleženci souporabe. Lahko pa delujejo kot organizatorji, kar pomeni, da pomagajo pri sklepanje pogodb, obračunavanju in zagotavljanju preglednih pogojev.

Kaj to pomeni za lastnike sončnih elektrarn?

Veliko. Trenutno imajo lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn (SSE) pogosto viške energije, ki se ob koncu obračunskega obdobja preprosto “podarijo” sistemu. Po novem? Namesto da bi na silo prižgali dodatne porabnike (kar lahko obremeni omrežje), bodo lahko energijo namenili drugim odjemalcem.

To je ključno predvsem za tiste, ki imajo velike elektrarne, katerih letna proizvodnja presega lastne potrebe. Souporaba energije bo tako omogočila boljše izkoriščanje obnovljivih virov in zmanjšala obremenitev sistema.

Kako bo potekal prenos energije?

Tu postane stvar zanimiva. Elektrika ne pozna geografskih meja (vsaj v Sloveniji ne), zato ni nujno, da energijo prodajate le sosedu. Lahko se dogovorite z nekom iz povsem drugega konca države. Ključno je, da imate sklenjen sporazum in da o tem obvestite elektrooperaterja ter dobavitelja.

Celoten sistem bo moral biti podprt z informacijskimi rešitvami, ki jih bodo elektrodistributerji morali vzpostaviti do julija 2026. Takrat naj bi souporaba energije zares zaživela.

Kako bo potekalo obračunavanje elektrike?

Operaterji bodo vzpostavili dve obračunski točki:

1. Pri prevzemno-predajnem mestu, ki energijo oddaja, bodo obračunali oddajo glede na dogovorjene deleže za vsake 15 minut posebej.
2. Pri odjemalcih, ki energijo prejemajo, pa se bo od njihove izmerjene porabe odštel dogovorjen delež.

To pomeni, da bo na obračunskih mestih možn tudi negativen odjem – kadar bo oddana elektrika presegla trenutni odjem. V tem primeru se bo razlika zabeležila kot oddaja v omrežje.

Za gospodinjstva, ki so v sistemu net meteringa (letnega netiranja), se bo na koncu leta seštevala količina oddane in prejete elektrike. Pri tistih, ki niso v tem sistemu, pa bo obračunavanje potekalo v 15-minutnih intervalih.

Kaj to pomeni za elektrodistributerje?

Več dela. Njihova naloga bo, da zagotovijo informacijsko podporo sistemu, spremljajo obračunske podatke in poskrbijo za pravičen obračun. V praksi to pomeni, da bodo morali posodobiti svoje sisteme in postaviti dodatne merilne točke.

Dobra novica? Večina teh sprememb bo virtualnih – ne bo treba fizično menjati števcev, le obstoječe podatke bodo morali elektrodistributerji obdelati na nov način.

Kaj pa cene elektrike?

To je ključno vprašanje. Novela zakona uvaja tudi obvezne pogodbe s fiksnimi cenami za gospodinjstva. Kaj to pomeni? Dobavitelji, ki imajo več kot 100.000 odjemalcev, bodo morali ponuditi pogodbe s fiksno ceno elektrike, veljavne vsaj eno leto.

Trenutno večina ponudnikov ponuja pogodbe s spremenljivimi cenami, kar pomeni, da se cene prilagajajo trgu. S fiksnimi cenami bodo gospodinjstva imela večjo predvidljivost stroškov, dobavitelji pa ne bodo smeli enostransko spreminjati pogojev teh pogodb ali jih prekiniti pred iztekom pogodbenega obdobja (razen v primeru kršitve s strani odjemalca).

Kaj prinaša prihodnost?

Souporaba energije ni samo tehnološni projekt – gre za spremembo načina, kako dojemamo energijo in njeno vrednost. Namesto pasivnih porabnikov bomo lahko aktivni udeleženci trga. To prinaša priložnosti, a tudi izzive.

Se bo sistem dejansko uveljavil? Bo dovolj zanimanja? Kako bodo na to vplivale cene? To so vprašanja, na katera bomo odgovore dobili v prihodnjih letih. A ena stvar je jasna – energetska prihodnost Slovenije bo bistveno drugačna, kot smo je bili vajeni doslej.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Vlada RS (gradiva.vlada.si)
• Evropska komisija (EU direktive o souporabi energije)
• Žurnal24
• Slovenski elektrodistributerji
• Uradni list RS (novela Zakona o oskrbi z električno energijo)
• Energetski portal Slovenije

Po dveh letih in pol se na petek, 28. februarja 2025, zaključuje obdobje vladne regulacije cen električne energije v Sloveniji. Ta ukrep je bil uveden kot odziv na energetsko krizo, ki se je zaostrila predvsem po ruskem napadu na Ukrajino. Z marcem bodo dobavitelji začeli obračunavati elektriko po svojih cenikih, kar pomeni, da bodo cene višje od doslej reguliranih. Kljub temu naj dvig računov ne bi bil tako izrazit, kot bi morda pričakovali.

Državna regulacija cen električne energije za gospodinjstva je začela veljati 1. septembra 2022. Sprva so bile cene regulirane za celotno količino porabe do 31. decembra 2023, nato za 90 odstotkov porabe od 1. januarja do 31. oktobra 2024, od 1. novembra 2024 do konca februarja 2025 pa ponovno za celotno količino porabe. Do danes so odjemalci plačevali 84 evrov na megavatno uro (MWh) brez DDV za višjo tarifo (VT), 70 evrov na MWh brez DDV za manjšo tarifo (MT) in 77 evrov na MWh brez DDV za enotno tarifo (ET). Z marcem pa se bodo cene uskladile s tržnimi, glede na objavljene cenike dobaviteljev. (Poroča 24ur.com)

Kakšne so napovedi?

Če bi dobavitelji nameravali zvišati cene, bi morali v skladu z zakonom o oskrbi z električno energijo odjemalce o tem obvestiti najmanj mesec dni prej. Ker tega nihče ni storil, se pričakuje, da bodo cene ostale na trenutnih ravneh ali se celo znižale. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sekcijo za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije pozvalo, naj dobavitelji nove cenike objavijo čim prej. (Poroča 24ur.com)

Nekateri dobavitelji so že objavili nove cenike. Družba Gen-I bo po izteku regulacije gospodinjskim odjemalcem dobavljala elektriko po 119,90 evra za VT, 97,90 evra za MT in 108,90 evra na MWh brez DDV za ET. To pomeni, da bodo cene v povprečju vseh treh tarif za približno 30 odstotkov nižje kot na trenutnih rednih cenikih in za 40 do 50 odstotkov višje od zdajšnjih reguliranih cen. (Poroča 24ur.com)

Preostali dobavitelji cenikov na svojih spletnih straneh tik pred iztekom regulacije še niso objavili. Več jih opozarja, da so veleprodajne cene električne energije na mednarodnih energetskih trgih še vedno višje od tistih pred energetsko krizo in uvedbo regulacije. Kljub temu izračuni Gen-I kažejo, da bi moral biti znesek na položnicah tudi ob upoštevanju njihovega novega rednega cenika primerljiv s preteklimi meseci. Izjema sta letošnji januar in februar, ko je omrežnina na podlagi posebnega zakona znižana, zaradi česar so računi precej nižji. (Poroča 24ur.com)

Vlada se na seji sredi februarja ni odločila za podaljšanje regulacije cen, vendar je sprejela uredbo, s katero bodo gospodinjski odjemalci še vsaj do julija v celoti oproščeni plačila prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom (SPTE) in iz obnovljivih virov energije (OVE). Z marcem bo ponovno veljala tudi nižja sezona po novi omrežninski metodologiji, kar pomeni, da bo strošek omrežnine bistveno nižji kot v zimski višji sezoni. (Poroča gov.si)

Na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričakujejo, da bo položnica povprečnega gospodinjskega uporabnika z marcem približno na ravni tiste iz septembra lani ali nižja. To pomeni, da kljub koncu regulacije cen električne energije ne bi smelo priti do občutnega povečanja stroškov za gospodinjstva. (Poroča gov.si)

Pripravil: N. Z.

Vir: 24ur.com, GOV.si

Slovenska gospodinjstva bodo na februarskih položnicah za elektriko prijetno presenečena, saj so jih vladni ukrepi začasno razbremenili. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na novinarski konferenci napovedal, da bo povprečna januarska in februarska položnica znašala okoli 54,5 evra, kar je precejšnje znižanje v primerjavi s povprečnim decembrskim računom, ki je znašal 69,7 evra.

Toda čeprav se zdi, da gre vse v pravo smer, bo marca lahko zgodba povsem drugačna. Vlada se je odločila, da ne bo podaljšala regulacije cen električne energije za gospodinjstva, kar pomeni, da bodo cene prepuščene trgu. In če smo se kaj naučili iz preteklih let, je to dejstvo, da lahko trg postane nepredvidljiv – še posebej v obdobjih energetske nestabilnosti.

Ukrepi, ki so prinesli začasno olajšanje

Da bi zmanjšala energetsko breme, je vlada sprejela interventni zakon, ki znižuje omrežnino za januar in februar ter s tem neposredno vpliva na končne stroške električne energije za gospodinjstva. Prav tako je z uredbo podaljšala oprostitev plačila prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo z visokim izkoristkom (SPTE), vsaj do julija. Ta ukrep naj bi pomagal ohraniti stroške elektrike na ravni lanskega septembra ali celo nižje.

Vendar pa ostaja ključna skrb – kaj bo po marcu? Poslanska skupina SD je že izrazila pomisleke in pozvala vlado, naj regulacijo podaljša, saj se bojijo, da bi nenadna odprava reguliranih cen povzročila socialne neenakosti in dodatno finančno obremenitev številnih gospodinjstev.

Kaj to pomeni za vaše račune po marcu?

Napovedi so mešane. Minister Kumer pričakuje, da bodo marec in naslednji meseci ostali cenovno vzdržni, saj naj bi dobavitelji elektrike v boju za stranke znižali cene in tako ublažili prehod iz reguliranega sistema na tržno določanje cen. Po njegovih ocenah naj bi marec prinesel položnice, ki bodo podobne tistim iz lanskega septembra ali marca – okoli 65 evrov za povprečno gospodinjstvo.

A zgodovina nas uči, da stvari niso vedno tako preproste. Regulacija cen električne energije se je v preteklosti izkazala kot ključen faktor pri nadzoru nad draginjo. Kaj pa če trg ne bo tako prijazen, kot vlada pričakuje? Če se bodo cene električne energije začele dvigovati, bo lahko marsikatero gospodinjstvo soočeno z bistveno višjimi položnicami.

Boj za cene – bodo dobavitelji res ponudili ugodnejše tarife?

Energetski trg deluje na osnovi ponudbe in povpraševanja. V teoriji bi se morala konkurenca med ponudniki električne energije okrepiti, kar bi lahko vodilo v nižje cene za gospodinjstva. A ali se bodo dobavitelji res spustili v boj za odjemalce, ali pa bodo izkoristili priložnost za zaslužek?

Podjetje ECE je že napovedalo, da bo z marcem znižalo redne cene električne energije, vendar konkretnih številk še niso razkrili. Drugi ponudniki so za zdaj previdno tiho. Čeprav tržni pogoji v Evropi trenutno nakazujejo umiritev cen na borzah, ostaja vprašanje, koliko od te pocenitve bodo dobavitelji dejansko prenesli na končne uporabnike.

Kaj lahko storite kot potrošnik?

Ne glede na to, kako se bodo cene gibale, lahko vsak posameznik sprejme nekaj ukrepov, da omili morebitne stroškovne skoke:

• Spremljajte ponudbe dobaviteljev – če cene vašega trenutnega ponudnika začnejo naraščati, razmislite o zamenjavi.
• Prilagodite porabo – gospodinjstva, ki so se prilagodila in zmanjšala porabo energije v preteklih letih, so prihranila precejšnje vsote.
• Investirajte v energetsko učinkovite naprave – dolgoročno se naložba v varčne gospodinjske aparate več kot obrestuje.
• Razmislite o sončni elektrarni – če imate možnost, je samooskrba eden najboljših načinov za zaščito pred prihodnjimi podražitvami.

Res ni več razloga za skrb?

Čeprav vlada obljublja stabilne cene tudi po marcu, se številni ekonomisti in energetski strokovnjaki s to oceno ne strinjajo. Na trgu električne energije se stvari lahko hitro spremenijo – v enevropskem prostoru je bilo že več primerov, ko so po ukinitvi regulacije cene skokovito narasle.

Ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: bo res konkurenca na trgu znižala cene ali pa bodo dobavitelji izkoristili priložnost in dvignili marže? Če se zgodi slednje, bo morda regulacija kmalu spet na mizi – le da bodo tokrat posledice dražje za vse.

Vsekakor velja, da bo naslednjih nekaj mesecev ključno obdobje za slovenska gospodinjstva. Položnice za elektriko so bile dolgo časa ena največjih finančnih obremenitev, in čeprav je trenutno videti, da smo na pravi poti, ostaja marsikatero vprašanje odprto.

Pripravil: E. K. Vir: finance.si, Freepik

Marec je tik pred vrati, z njim pa se končuje doba reguliranih cen električne energije – obdobje, ko so bile cene za gospodinjstva določene s strani države. Kaj nas čaka zdaj? Bo elektrika cenejša, kot upa minister Bojan Kumer, ali nas čaka nov val podražitev? Odgovorov je trenutno več vprašanj kot konkretnih številk, saj večina dobaviteljev cenikov še vedno ni razkrila, kar pušča potrošnike v neprijetni negotovosti.

Zakaj je to problem? Preprosto povedano – brez informacij o cenah potrošniki ne morejo pravočasno ukrepati. Če bi nekdo želel zamenjati dobavitelja, potrebuje jasno sliko o tem, kdo ponuja boljše pogoje. A kaj, ko odgovora ni. Je to poslovna strategija, da odjemalci nimajo časa za prehod, ali resnično še vedno preračunavajo cene?

Minister Kumer želi ceno na ravni lanske jeseni, dobavitelji ga ignorirajo

Minister Bojan Kumer je v pogovoru za Žurnal24 jasno povedal: pričakuje, da bodo dobavitelji cene električne energije spustili na nivo, ki bo omogočil račune, podobne tistim iz septembra 2024. Po hitri oceni bi to pomenilo, da bi se morala cena megavatne ure gibati okoli 100 evrov.

A realnost je drugačna. Trenutno sta le dva dobavitelja – Bisol energija in SunContract – razkrila svoje cenike. Pri Bisolu bo cena kilovatne ure enotne tarife 0,13852 evra, pri SunContractu 0,14490 evra (cene so brez DDV). Kaj to pomeni v praksi? Računi bodo – glede na trenutne izračune – kljub koncu regulacije višji, ne nižji.

Ostali dobavitelji? Molčijo. Skupni odgovor je preprost in enoten: “Ceniki bodo objavljeni naknadno.” To pomeni, da bodo potrošniki šele ob prejemu marčevskih položnic izvedeli, koliko bodo dejansko plačali. Kako naj se gospodinjstva pravočasno pripravijo na večje izdatke, če nimajo nobenih konkretnih informacij?

Zavajajoča praksa ali zgolj birokratski kaos?

Poglejmo realno situacijo. V primeru podražitev morajo dobavitelji potrošnike obvestiti vsaj 30 dni prej. Če pa gre za znižanja, takšne obveznosti ni. Kar pomeni? Da se lahko cene oblikujejo zadnji trenutek, brez predhodnega opozorila, kar daje dobaviteljem večji manevrski prostor.

A tudi tu se pojavi težava. Kaj če se izkaže, da bo nek dobavitelj občutno cenejši od drugih? Potrošniki se do takrat ne morejo odločiti za menjavo, saj uradni postopki trajajo do 21 dni. To pomeni, da bodo prvi mesec verjetno vsi plačali višjo ceno, preden se sploh lahko odločijo za kaj boljšega. Ali gre za taktiko zavlačevanja, ki potrošnikom omejuje svobodno izbiro?

Kako se bo izteklo? Računi marca bodo višji – vprašanje je le, koliko

Poglejmo dejstva. Cena električne energije na trgu se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila, a kljub temu ni tako nizka, kot bi si želeli potrošniki. Hkrati se s 1. marcem vrača polno plačilo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), ki je bil začasno oproščen.

Kaj to pomeni?

• Čeprav bo omrežnina v marcu nekoliko nižja zaradi nizke sezone, bo ta učinek izničen zaradi višjih osnovnih cen električne energije.
• Zaradi vračanja prispevka OVE in SPTE bo položnica občutno višja – to je strošek, ki smo ga nekaj mesecev “pozabili”.
• Dobavitelji ne bodo znižali cen na raven, ki jo želi minister, kar pomeni, da bo marsikdo neprijetno presenečen ob naslednjem računu.

Po nekaterih ocenah bodo položnice v marcu višje za 17 do 30 odstotkov v primerjavi s februarjem, pri nekaterih dobaviteljih pa tudi do 40 odstotkov.

Kaj lahko storite?

• Redno spremljajte cenike na spletnih straneh dobaviteljev. Nekateri jih bodo morda objavili tik pred zdajci.
• Razmislite o menjavi dobavitelja, a bodite pozorni na morebitne skrite stroške. Nekateri ponudniki ponujajo dinamične cene, kar pomeni, da lahko cena elektrike niha iz dneva v dan.
• Premislite o zmanjšanju porabe elektrike. Čeprav to ni dolgoročna rešitev, lahko v prvih mesecih prehoda pomeni prihranek.
• Bodite pozorni na akcije in posebne pakete. Nekateri dobavitelji ponujajo vezane pakete s popusti, a pazite – običajno se sklepajo za daljše obdobje in vas lahko kasneje omejujejo pri prehodu na cenejšega ponudnika.

Negotovost, ki bi jo lahko preprečili

Če bi dobavitelji odprto komunicirali in objavili cenike pravočasno, bi bila negotovost manjša. Tako pa smo znova v situaciji, ko se potrošniki sprašujejo: “Bomo marca plačali 20, 30 ali celo 40 odstotkov več?”.

Minister Kumer lahko daje priporočila, a na koncu odločajo dobavitelji in trg. In čeprav bi vsi radi plačali manj, je jasno eno – marec bo mesec presenečenj na položnicah.

Napisal: E. K.

Vir: Žurnal24, Freepik

Ste se v začetku februarja že začudili, zakaj na e-pošti ali v poštnem nabiralniku še vedno ni položnice za elektriko? Morda ste pomislili, da gre za tehnično napako, ali pa celo za trenutek zadržali dih – je mogoče prišlo do kakšnega sistemskega kolapsa? A dejstvo je precej bolj zapleteno. Elektrodistributerji in trgovci so zaradi vladnih ukrepov zavestno zamaknili izdajo računov, saj bi v nasprotnem primeru morali kasneje izdajati popravljene različice, kar bi povzročilo dodatne administrativne stroške in zmedo med odjemalci.

Kaj se je pravzaprav zgodilo?

V začetku leta 2025 so se cene elektrike znašle pod velikim pritiskom zaradi previsokih omrežninskih postavk, ki jih določa Agencija za energijo. Januar in februar sta tradicionalno meseca, ko zaradi povečanega ogrevanja gospodinjstva porabijo več elektrike – in ko je vsako dodatno povišanje cen še toliko bolj občutno.

Vladni ukrep, ki ga je Državni zbor sprejel z 44 glasovi za in niti enim proti, določa, da se bo omrežnina v najdražjem časovnem bloku za prvi dve letišnji položnici znižala. Po izračunih bo povprečni gospodinjski odjemalec na ta način prihranil približno 14 evrov na mesec – kar se morda ne sliši veliko, a ob letnem seštevku pomeni več kot 160 evrov prihranka.

Toda, tukaj nastopi problem: novi zakon začne veljati šele po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da distributerji do takrat ne morejo izdajati računov s posodobljenimi omrežninskimi postavkami. Namesto da bi izdali napačne račune in jih nato morali kasneje popravljati, so preprosto počakali.

Kako to vpliva na vas?

Čeprav so zamude pri položnicah za marsikoga neprijetne, je tokratna situacija dejansko v korist potrošnikov. Če bi dobavitelji izdali račune po starih cenah, bi kasneje sledili poračuni in povračila – in če smo iskreni, kdo si želi birokratskih zapletov in čakanja na vračilo denarja? Namesto tega bo vaš naslednji račun že vseboval nižjo omrežnino, vi pa se boste izognili nepotrebnemu stresu zaradi nejasnosti pri zneskih.

A tu je še nekaj, kar morda ni tako očitno: ali ste opazili, da nekateri dobavitelji že več mesecev zamujajo z izdajo računov? Nekateri odjemalci od novembra niso prejeli niti ene položnice. To ni naključje. Že od jeseni se v distribucijskih sistemih pojavljajo zamude, saj so se postopki obdelave podatkov zaradi sprememb v metodologiji obračuna močno upočasnili.

Po neuradnih podatkih nekateri elektrodistributerji celo nimajo dovolj zaposlenih, ki bi lahko sproti obdelovali vse podatke. Hkrati pa novi tarifni sistem – ki uvaja razlikovanje med konicami in nižjimi obremenitvami omrežja – pomeni, da je treba vsako položnico obračunati bolj natančno kot kadarkoli prej.

Kaj se bo zgodilo zdaj?

Trgovci, kot sta Gen-I in Petrol, čakajo na obračunske podatke elektrodistribucij, ki so bistveni za pravilno izdajo računov. Po pričakovanjih bodo vsi računi izdani takoj, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu in bodo distributerji posredovali pravilne podatke.

Čeprav bi marsikdo pričakoval, da bodo zaradi zakonskih sprememb cene elektrike na dolgi rok nižje, to žal ni tako preprosto. Analitiki opozarjajo, da bodo trgovci verjetno marca ali aprila prilagodili tudi redne cene elektrike – in to ne nujno v smeri pocenitve. Regulirani ceniki sicer ostajajo nižji, vendar se pri odprtotržnih ponudnikih že napovedujejo podražitve.

Kaj lahko storite kot potrošnik?

1. Spremljajte svojo porabo: Čeprav bo januarska in februarska omrežnina nižja, se to ne bo poznalo pri osnovni ceni elektrike. Če želite dodatno prihraniti, bodite pozorni na svoje navade – ali resnično potrebujete vse naprave vklopljene hkrati?
2. Preverite ponudbe drugih dobaviteljev: Trg električne energije se spreminja. Če ste pri fiksnem paketu, preverite, kdaj se vam izteče pogodba in ali bi bila prehod na drugega ponudnika ugodnejša možnost.
3. Ne skrbite zaradi zamud: Če vašega računa še vedno ni, ni potrebe po paniki. Položnice bodo izdane kmalu, vi pa boste plačali manj, kot bi sicer.

Bi lahko bile položnice v prihodnosti bolj pregledne?

Zamude pri obračunu elektrike niso prvič povzročile negotovosti med potrošniki. Čeprav je tokratna situacija posledica zakonodajnih sprememb, ki so dejansko v korist odjemalcev, odpira vprašanje o transparentnosti in učinkovitosti obračunskih sistemov v Sloveniji. Bi morali elektrodistributerji razviti bolj prilagodljive sisteme, ki bi omogočili hitrejše prilagoditve cen brez zamud? Bi morali potrošniki imeti večji vpogled v svoje mesečne stroške in jih bolje načrtovati?

Vsekakor je jasno, da so letošnji januarski in februarski računi povzročili več vprašanj kot običajno. Vendar pa lahko potrošniki tokrat prvič rečejo: zamuda pri položnicah je bila za nas dejansko dobra novica.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za energijo, Freepik

V zadnjih dneh je slovensko javnost razburila izjava Miroslava Gregoriča, poslanca Gibanja Svoboda, ki je v oddaji 24ur brez zadržkov udaril po Agenciji za energijo, sicer ustanovljeni prav pod taktirko struje aktualne vlade. S svojim besednim nastopom je odprl novo poglavje v razpravi o energetski politiki in sprožil val odzivov, ki bi lahko zamajal temelje trenutnega sistema.

Omrežnina: od 6 evrov do 18 evrov – in naprej?

Gregorič je, očitno ogorčen, izpostavil primer drastične rasti omrežnine: “Oktobra je bila omrežnina 6 evrov, novembra že 18 evrov – to je kar 300-odstotna podražitev! Od kod jim te številke? Iz lufta?!” V svojem tonu ni varčeval z besedami, kar je redko videti pri predstavnikih vladajoče stranke, še posebej ko gre za kritiko lastnih odločitev. Primerjava, ki jo je podal – da so te številke “kot da bi jih povlekli iz črne kave” – je nedvomno odmevala pri številnih gospodinjstvih, ki so prav v teh mesecih zaskrbljena zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Kdo je ta doktor? pic.twitter.com/aRVXWJj3La

— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) January 8, 2025

Miroslav Gregorič je v oddaji 24 ur povedal: “Oktobra je bila omrežnina 6 €, novembra 18 €; 320-odstotna podražitev. Če bi jaz imel besedo, bi to agencijo z zakonom ukinil! In formiral novo agencijo z novimi strokovnjaki. To zame niso strokovnjaki. NIČ evrov na moč, od kod so te številke dobili?! To je iz lufta! To je ne vem, a so imeli črno kavo pa so okoli obrnili in so to dobili?! Tukaj ni ničesar zadaj, brez podlage, a razumete? To je takšno šarlatanstvo, nevredno te agencije!”

Je Agencija res strokovna?

Gregoričeve besede so razkrile dvom o strokovnosti Agencije za energijo. “To zame niso strokovnjaki. Če bi jaz imel besedo, bi to agencijo z zakonom ukinil in formiral novo – z ljudmi, ki vedo, kaj delajo,” je izjavil. Ta izjava ni le opozorilo, temveč skoraj ultimatum, ki postavlja vprašanje, ali je trenutni regulator dovolj neodvisen in kompetenten za soočanje z izzivi slovenske energetike. Absurd pa je, da je bila agencija ustanovljena pod taktirko struje (tudi) aktualne vlade.

Agencija, kot odgovorna za oblikovanje in nadzor cenovne politike, trdi, da nova metodologija omogoča bolj pravično zaračunavanje glede na obremenitev omrežja, a ljudje – razumljivo – tega ne dojemajo tako. Slovensko gospodinjstvo, ki je oktobra plačalo 6 evrov za omrežnino, novembra pa trikrat več, se težko poistoveti s pojmi, kot so “pravičnost” ali “učinkovitost”.

Vlada na udaru – notranji spori v Gibanju Svoboda?

Izjave poslanca Gregoriča so še toliko bolj zanimive zaradi političnega ozadja. Gibanje Svoboda, ki vodi trenutno vlado, je samo ustanovilo Agencijo za energijo. Kako je torej mogoče, da poslanec vladajoče stranke tako ostro kritizira entiteto, ki jo je ustvaril njegov lastni politični aparat? Gre za iskreno skrb za ljudi ali za politično distanciranje od potencialno škodljivih odločitev, ki bi lahko zaznamovale naslednje volitve?

Kje je Slovenija v primerjavi z Evropo?

Pri pogledu na širšo sliko postane jasno, da Slovenija pri energetski politiki pogosto zaostaja za evropskimi praksami. Na primer, v Nemčiji so regulatorji pripravili paket pomoči za omrežninske stroške, ki vključuje subvencije za gospodinjstva z nižjimi prihodki. Na drugi strani slovenski sistem očitno ni prilagojen specifičnim potrebam lokalnega prebivalstva, kar sproža dodatne frustracije. Se lahko res zgledujemo po “pravičnem zaračunavanju”, če večina gospodinjstev nima več pregleda nad tem, za kaj sploh plačuje?

Je nova omrežnina res nujna ali gre le za še eno podražitev?

Kdo bo ukrepal – in kako hitro?

Premier Robert Golob je pozval Agencijo k ponovni uvedbi stare metodologije. Vendar se Agencija za energijo ne pusti: vztraja, da so izračuni utemeljeni in podprti z analizami, ter poudarja, da so prilagoditve cen potrebne za dolgoročno stabilnost omrežja. “Prilagoditve metodologije bomo spremljali, vendar ostajamo pri zastavljenih ciljih,” so sporočili.

Kaj sledi?

Vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je, ali bo vlada prevzela bolj proaktivno vlogo pri reševanju nastalega nezadovoljstva, ali pa bo dovolila, da frustracije med ljudmi narastejo. Gotovo je eno: tako Agencija kot vlada si ne moreta privoščiti, da bi ostali gluhi za pritiske javnosti – saj lahko prav to postane odločilni dejavnik pri političnih odločitvah v prihodnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Ko govorimo o elektriki, večina pomisli na mesečni račun, ki ga prejme po elektronski pošti ali poštarjevem obisku – a malo kdo se zares poglobi v postavke, ki ga sestavljajo. Z letom 2025 pa se prav to spreminja. Zakaj? Zaradi omrežnine – enega tistih skritih stroškov, ki bi lahko postali nov simbol energetske bitke med državljani, politiko in regulatorji.

Kaj sploh je omrežnina in zakaj povzroča nemir?

Omrežnina ni znesek za porabljeno elektriko – ta ostaja relativno stabilna glede na tarifo in količino porabe. Gre za strošek vzdrževanja elektroenergetskega omrežja – to so tisti kabli, transformatorji in sistemi, ki poskrbijo, da luči ne ugasnejo, tudi ko veter podira drevesa. V zadnjih mesecih pa je prav ta postavka postala jabolko spora.

Oktobra 2024 je stopil v veljavo nov sistem obračunavanja omrežnine, ki naj bi – vsaj na papirju – omogočil bolj pravično zaračunavanje stroškov, saj temeljil na dejanski rabi omrežja. Namesto pavšalnih izračunov, kjer so vsi odjemalci plačevali približno enako, zdaj “pametni števci” spremljajo obremenitev na 15-minutne intervale. Zveni napredno? Nedvomno. A kot pogosto pri tovrstnih reformah – hudič se skriva v podrobnostih.

Kdo bo plačal več – in zakaj?

Medtem ko naj bi povprečna slovenska gospodinjstva z običajno porabo dolgoročno plačevala celo nekaj manj omrežnine kot prej, so nekateri drugi uporabniki postali pravi “poraženci” sprememb:

• Lastniki sončnih elektrarn: Če ste si omislili lastno sončno elektrarno v sistemu net meteringa, se lahko zgodi, da bo vaš račun za omrežnino višji. Zakaj? Ker ste doslej za uporabo omrežja plačevali minimalno, čeprav omrežje občasno potrebujete – denimo ponoči ali v oblačnih dneh, ko lastna proizvodnja ne zadošča.
• Industrija in velika podjetja: Podjetja z visoko porabo energije so bila posebej glasna – njihovi stroški omrežnine so se zaradi novih izračunov znatno povečali. Eden od podjetnikov iz Štajerske je denimo opozoril, da bo moral zaradi sprememb povečati cene svojih izdelkov ali zmanjšati delovna mesta.

Spopad med vlado in regulatorjem

“Ne more se zgoditi, da bi agencija na lastno pest zvišala stroške državljanom,” je decembra 2024 odločno izjavil premier Robert Golob in Agenciji za energijo postavil ultimat: spremenite metodologijo ali se soočite z zamenjavo vodstva. A vodstvo Agencije za energijo ni popustilo – direktorica Duška Godina je poudarila, da je nova metodologija v skladu z evropsko zakonodajo in zagotavlja nediskriminatorno obravnavo vseh uporabnikov.

In prav tu se skriva osrednje vprašanje: kdo ima zadnjo besedo – vlada ali neodvisni regulator? Evropska zakonodaja namreč zahteva, da so nacionalni regulatorji neodvisni od političnih vplivov, kar je ključnega pomena za delovanje skupnega energetskega trga. A ko se na položnicah začnejo pojavljati višje številke, postane takšno načelo hitro tarča političnih kritik.

Kam naprej?

V začetku leta 2025 je vlada predlagala začasno vrnitev k staremu sistemu obračunavanja omrežnine do priprave novega predloga. A tudi to ni brez težav: vpeljava stare metodologije bi lahko trajala več mesecev, saj so bili številni postopki že avtomatizirani po novem sistemu. Medtem so se predstavniki gospodarstva zavzeli za zamrznitev trenutnih cen in uvedbo ukrepov za podporo energetsko intenzivnim podjetjem.

Kaj to pomeni za povprečnega Slovenca?

Če imate povprečno gospodinjstvo s priključno močjo 6 kW in porabite okoli 450 kWh na mesec, bodo spremembe omrežnine morda komaj opazne. A če ste podjetnik ali lastnik hiše s sončno elektrarno, bi bilo smiselno ponovno preveriti obremenitev in prilagoditi svojo porabo – še posebej v času konic, ko je omrežje najbolj obremenjeno.

Evropski kontekst – ali smo izjema?

Slovenija ni osamljen primer – mnoge države EU so v zadnjih letih prilagodile metodologije obračunavanja omrežnine, saj pametna omrežja postajajo standard. Vendar pa spremembe, ki so bile v nekaterih državah sprejete postopoma in s poudarkom na subvencijah za ranljive skupine, v Sloveniji uvajamo hitro in z občutkom politične napetosti.

Energetska prihodnost ali politični ping-pong?

Omrežnina se zdi na prvi pogled le ena izmed vrstic na položnici – a dejansko simbolizira širše izzive, ki so pred nami. Kako vzdrževati elektroenergetski sistem, hkrati pa ne obremeniti prebivalstva in gospodarstva? To je vprašanje, na katerega še čakamo odgovor. Če pa bodo razprave ostale ujetnice političnih sporov, bo na koncu največje breme padlo na pleča tistih, ki imajo najmanj manevrskega prostora – na gospodinjstva in male podjetnike.

Leto 2025 bo v energetiki očitno še dolgo odmevalo kot leto sprememb – vprašanje je le, ali bodo te spremembe dolgoročno prinesle stabilnost ali le še več negotovosti.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za energijo, Freepik

Ali veste, da lahko vaš račun za elektriko z nekaj majhnimi spremembami drastično znižate? In ne govorimo o tem, da bi morali živeti v temi ali brez sodobnih naprav. Gre za “nevidne” porabnike energije, ki vam vsak dan po nepotrebnem povečujejo stroške. Eden izmed teh aparatov, ki ga morda sploh ne opazite, a je velik krivec za višje položnice, je tista majhna naprava, ki jo verjetno puščate priklopljeno ves čas. Kaj je torej skrivnost do prihranka? Berite naprej.

“Vampirska” energija – tih, a drastičen krivec

Ste že kdaj opazili majhne lučke na svojih napravah, tudi ko so izklopljene? Te lučke niso tam kar tako – so pokazatelj, da naprava kljub navideznemu mirovanju še vedno porablja energijo. To imenujemo “vampirska” poraba energije. Številne naprave, od televizorjev, igralnih konzol, računalnikov, polnilcev za telefone, pa vse do mikrovalovk in kavnih avtomatov, delujejo v tako imenovanem “standby” načinu, ki omogoča hitro uporabo, a vas tiho udari po žepu.

Po podatkih raziskave v Sloveniji gospodinjstva v povprečju za elektriko v stanju pripravljenosti porabijo do 10 % svoje celotne letne porabe električne energije. Ali prevedeno v evre – za povsem nepotrebno porabo plačate 50, 100 ali celo 150 evrov na leto, odvisno od števila naprav. Morda se zdi malo, toda če upoštevate, kako enostavno je te stroške zmanjšati, postane jasno, zakaj je ukrep tako smiseln.

Kateri aparati vas “tiho kradejo”?

Med največjimi krivci za nepotrebno porabo so:

1. Televizorji in igralne konzole: Moderni pametni televizorji porabljajo energijo za ohranjanje povezave z omrežjem ali hitri vklop, igralne konzole pa lahko v mirovanju trošijo tudi do 10 vatov na uro.
2. Polnilci za telefone in prenosnike: Tudi če naprave niso priklopljene, še vedno črpajo elektriko. Rešitev? Izklopite jih iz vtičnice.
3. Mikrovalovne pečice in kavni avtomati: Njihove ure, lučke in nastavitve potrebujejo energijo, tudi če jih sploh ne uporabljate.
4. Internetni usmerjevalniki: Ti so pogosto največji porabniki, čeprav jih v nočnem času nihče ne uporablja.

Zakaj izklopiti naprave čez noč?

Nočni čas je idealen za varčevanje, saj v tem obdobju večine naprav ne uporabljate. Z izklapljanjem naprav čez noč lahko drastično zmanjšate porabo – in to brez kakršnegakoli vpliva na vaše udobje. Raziskave kažejo, da lahko povprečno gospodinjstvo z izklapljanjem naprav ponoči letno prihrani tudi do 100 evrov. Če temu dodate še uporabo pametnih razdelilnikov, ki omogočajo izklop več naprav hkrati, postane ta ukrep še bolj praktičen.

Kako ukrepati?

• Uporabite razdelilnike s stikali: Z enim klikom izklopite več naprav naenkrat.
• Izklapljajte polnilce, ko jih ne potrebujete: Navada, ki se splača.
• Premislite o pametnih vtičnicah: Te vam omogočajo daljinsko upravljanje naprav prek aplikacije.
• Izklopite internetne usmerjevalnike ponoči: Če ne potrebujete Wi-Fi povezave, lahko ta korak precej zmanjša porabo.

Je to res pomembno? Da, in tukaj je zakaj.

Varčevanje z energijo ni samo stvar prihrankov na položnici, temveč tudi odgovoren odnos do okolja. Manjša poraba pomeni tudi manj emisij CO2, kar je pomembno za prihodnost našega planeta. Vsak korak šteje – in zakaj ne bi začeli prav s tem, da izklopite napravo, ki je ne potrebujete?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Pranje perila je postalo politično vprašanje. Premier Robert Golob je v odzivu na vprašanje državljana o znižanju stroškov elektrike ponudil nasvet, ki je hitro sprožil razpravo: naj se perilo pere ponoči ali čez vikend, da bodo sosedje imeli mir, hkrati pa bodo gospodinjstva prihranila. Toda, ali je to res tako preprosto?

Golobov “vikend-pralni nasvet”

Premier je izjavil: “Za vse tiste, ki vas skrbi pranje ponoči, ker ne želite motiti sosedov; približno enaka cena je, če to naredite čez vikend. Boste prišparali ravno tako. Tko da, ni treba, pustite sosede spat, vi pa dejte čez vikend čez dan, pa boste vsi srečni,” je povedal na Instagramu. Na prvi pogled se zdi nasvet praktičen in celo dobronameren – kdo ne bi želel zmanjšati stroškov in obenem ohraniti dobre odnose s sosedi? Vendar pa so odzivi pokazali, da realnost gospodinjstev ni tako enostavna, kot se morda zdi iz vladnih pisarn.

Ce imete npr 3 otroke, ne perite v torek, pocakajte in perite cez vikend. Izibizi, kajne?
Pa to niti reality show ni vec, to je groteska. Do kam bo se sla ta primitivnost vladajocih? https://t.co/qtEzmPHbHg

— TomazLisec (@TomazLisec) November 19, 2024

V teoriji je nasvet smiseln. Elektrika je ob vikendih in ponoči cenejša zaradi nižje tarife, ki jo uvaja sistem deljenja na višjo in nižjo tarifo. Po podatkih ELES-a je cena ponoči lahko tudi do 30 % nižja kot v času višje tarife. A pranje perila v teh terminih zahteva določene prilagoditve, ki jih mnogi preprosto ne morejo izvajati.

Kritike in sarkazem opozicije

Izjava je hitro postala tarča posmeha, zlasti med opozicijo. Poslanec Tomaž Lisec je na družbenih omrežjih izjavil: “Če imate na primer 3 otroke, ne perite v torek, počakajte in perite čez vikend. Izibizi, kajne? Pa to niti reality show ni več, to je groteska. Do kam bo še šla ta primitivnost vladajočih?” Ta komentar, objavljen na Twitterju, odraža frustracijo opozicije nad poenostavljenim pristopom, ki ga, po njihovem mnenju, kaže vlada. Lisec je s svojim ciničnim tonom poudaril, kako daleč je ta nasvet od realnosti večjih družin, kjer pranje perila ni le stroškovno vprašanje, temveč tudi logistični izziv.

Realnost slovenskih gospodinjstev: več kot le tarifa

Za mnoge družine – zlasti tiste z otroki, ki vsak dan prinesejo domov nove kupa perila – je ideja o čakanju na vikend podobna zamisli, da bi posodo pomivali enkrat na teden. Nerealno? Morda celo neodgovorno. Poleg tega v manjših stanovanjih pogosto ni prostora za kopičenje umazanega perila. Če dodamo še omejitve, ki jih prinaša delo na izmenski urnik ali preprosto fizična utrujenost, se “vikend rešitev” hitro razblini.

Ob tem pa se pojavi še vprašanje tišine v nočnih urah. Čeprav je pranje ponoči finančno ugodnejše, to ne pomeni, da je za vse izvedljivo. V blokovskih naseljih, kjer so stene pogosto tanke kot papir, lahko nočno brnenje pralnega stroja hitro postane povod za prepire s sosedi.

Kako lahko gospodinjstva resnično prihranijo?

Namesto da bi iskali rešitev v časovnih okvirjih, se strokovnjaki za energetsko učinkovitost zavzemajo za tehnološke izboljšave in bolj premišljeno uporabo naprav. Moderni pralni stroji so zasnovani tako, da zmanjšujejo porabo energije in delujejo skoraj neslišno, kar omogoča pranje tudi ponoči brez motenja okolice. Poleg tega so na trgu na voljo naprave z možnostjo programiranja, ki perilo operejo ob določenem času – tudi ko ni nikogar doma.

Tisti, ki si lahko privoščijo višjo začetno investicijo, lahko razmislijo o nakupu sončnih panelov ali uporabi pametnih energetskih rešitev, ki omogočajo shranjevanje energije za kasnejšo uporabo. Ti ukrepi dolgoročno ne samo znižujejo stroške, temveč tudi zmanjšujejo odvisnost od nihanj na energetskem trgu.

Energetska kriza skozi prizmo perila

Energetska kriza je Slovence postavila pred izziv, kako optimizirati vsakodnevne aktivnosti. Golobov nasvet je, čeprav na trenutke zveni odmaknjen od realnosti, del širše kampanje za ozaveščanje o učinkoviti rabi energije. A vprašanje ostaja: ali se vlada zaveda, kako težko je za povprečno družino usklajevati nasvete z dejanskimi življenjskimi okoliščinami?

Namesto da bi perilo postalo simbol varčevanja, bi morda morali razpravo usmeriti v vprašanja energetske neenakosti in dolgoročnih rešitev. Slovenija ima eno najvišjih stopenj lastništva hiš in stanovanj v Evropi, kar pomeni, da bi lahko vlada, namesto nasvetov o pranju, spodbujala naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti domov.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

LJUBLJANA – V zadnjem mesecu je izvor slovenske električne energije postavil pod vprašaj učinkovitost vlaganj v obnovljive vire energije. Slovenski energetski graf razkriva zaskrbljujočo resnico – tanka rumena črta, ki predstavlja delež solarne energije, komaj dosega 2 % celotnega izplena. Ta zanemarljiv delež kljub visokim vložkom v solarne panele sproža vprašanja o smiselnosti energetske strategije Slovenije. Ali je bila izbira sončne energije prava odločitev? Poglejmo, kaj nam številke zares povedo.

Solarni paneli – Velik strošek za majhen izplen?

V Sloveniji so zadnja leta intenzivno vlagali v razvoj obnovljivih virov energije, pri čemer imajo sončni paneli eno osrednjih vlog. Država je namenila precejšnje finančne spodbude za gradnjo sončnih elektrarn, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in jedrske energije. Kljub temu, da so mnogi videli solarno energijo kot pomemben korak v smeri trajnosti, se zdaj kaže, da je njen izplen v resnici skromen. Solarni paneli prispevajo zgolj 2 % k celotni proizvodnji elektrike v državi, kar je komaj opazno na grafu, kjer so predstavljeni v tanki rumeni črti v nadaljevanju.

Ena od ključnih težav je geografska lega Slovenije, ki ima manj sončnih dni v primerjavi z državami, ki so bližje ekvatorju. Poleg tega je pozimi, ko je povpraševanje po elektriki največje, prisotnost sončne energije najnižja. To pomeni, da so solarni paneli učinkoviti le ob določenih obdobjih leta, kar povzroča nihanja v oskrbi. Stroški postavitve in vzdrževanja teh panelov pa so visoki, kar pomeni, da se začetni finančni vložki povrnejo izjemno počasi. Po mnenju energetskih analitikov bi bilo smiselno več sredstev nameniti drugim, bolj stabilnim virom energije.

Tole so podatki o izvoru slo. elektrike za zadnji mesec.

Ja, tamle je neka rumena tanka črta.

Tisto so solarni paneli.

Preračunajte, koliko € je šlo v to tanko rumeno črto za 2 % izplen.

Elektrika bo vedno dražja, najbolj zato, ker je ne bo, ko jo bomo najbolj potrebovali. pic.twitter.com/AXmpfBi6fm

— Marko Krajnc (@sodnik) November 13, 2024

Višji stroški za končne uporabnike

Ena od največjih posledic tega razmerja v proizvodnji električne energije je dražja elektrika za končne uporabnike. Čeprav so obnovljivi viri, kot je sončna energija, teoretično cenejši, saj ne zahtevajo goriva, je v praksi drugače. Ko sonca ni, mora država pomanjkanje energije nadomestiti z drugimi, dražjimi viri, kot so plin in uvožena elektrika. Poleg tega elektrarna na sončno energijo ne more shraniti viškov energije za obdobja, ko sonca ni, kar dodatno povečuje stroške za vzdrževanje stabilne oskrbe.

Vse to se na koncu prenese na končnega uporabnika. Elektrika bo po vsej verjetnosti vedno dražja, saj bomo zaradi slabe razpoložljivosti obnovljivih virov morali posegati po dražjih alternativah. Tako se lahko vprašamo, ali je res smiselno nadaljevati s tako obsežnimi naložbami v solarno energijo, če ta ne prinaša zadostnih rezultatov. Cenovna politika elektrike bo v prihodnje verjetno le še bolj obremenjevala gospodinjstva, še posebej v obdobjih, ko bodo obnovljivi viri manj učinkoviti.

Je energetska politika na pravi poti?

Odvisnost od uvoza energije je eden od glavnih problemov Slovenije. Kljub cilju energetske neodvisnosti se zdi, da je preveč sredstev vloženih v tehnologije, ki niso optimalne za naše podnebje. Zastavljen je bil ambiciozen načrt za prehod na obnovljive vire, vendar je njegova izvedba pomanjkljiva. Manjka dolgoročno usmerjeno načrtovanje, ki bi upoštevalo specifike Slovenije. Slovenski podnebni pogoji in razpoložljivost sonca niso primerni za močno odvisnost od solarne energije. V prihodnje bi bilo smiselno razmisliti o vlaganjih v druge vire, kot so hidroelektrarne, in izkoristiti potencial naravnih virov, ki so v Sloveniji prisotni.

Potrebujemo bolj fleksibilen energetski sistem

Večina evropskih držav se zaveda, da bo dolgoročna energetska varnost odvisna od prilagodljivih sistemov, ki vključujejo shranjevanje energije in boljše upravljanje porabe. Slovenija bi lahko sledila tem trendom in povečala sredstva za razvoj skladiščne tehnologije, kot so baterije za shranjevanje viška energije. Poleg tega bi lahko uveljavili programe za energetsko učinkovitost, ki bi zmanjšali porabo v obdobjih največjega povpraševanja. To bi lahko prispevalo k bolj uravnoteženemu sistemu, ki bi zmanjšal potrebo po uvozu drage energije in stabiliziral cene.

Energetska prihodnost Slovenije bo zahtevala temeljite premisleke in pametne odločitve. Čeprav je prehod na obnovljive vire nujen, je še pomembneje, da so te odločitve prilagojene lokalnim razmeram. Solarna energija se morda zdi kot ekološka rešitev, a v Sloveniji ta rešitev preprosto ne zadostuje za energetske potrebe, kar potrjujejo tudi nedavni podatki. Če želimo zagotoviti cenovno dostopno energijo in neodvisnost, bodo potrebne bolj premišljene in dolgoročne rešitve, ki temeljijo na realnih pogojih, ne le na ekoloških ambicijah.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www