Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Kdo bi si mislil? Takšne nesmisle ‘zganja’ nekdanja ministrica Stojmenova Duh …

LJUBLJANA – Slovenija se že dolgo srečuje z vprašanji o prisotnosti vere v javnih ustanovah, zlasti šolah. Medtem ko je bivša ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, javno izrazila nestrinjanje z vključenostjo vere v izobraževalne ustanove, so bili pred kratkim učenci več osnovnih šol zaradi prenov prostorov premaknjeni v nadomestne lokacije, med katerimi so bila tudi župnišča in cerkveni prostori. Ta rešitev sicer ni sprožila večjih razprav ali pomislekov, kar pa odpira vprašanje, ali je vera res problematična le, kadar gre za simbole in obrede.

Zakaj je pouk v župniščih sprejemljiv, blagoslovi pa ne?

Emilija Stojmenova Duh je nedavno izrazila ogorčenje, ker je bil na katoliški šoli v Ljubljani ob otvoritvi učilnic prisoten verski blagoslov. Izpostavila je, da takšni obredi ne sodijo v šolski prostor in da naj bi šola ostala prostor, kjer vera nima vpliva na izobraževalni proces. To je presenetljivo, saj so med šolskim letom 2021/2022 številni učenci ljubljanskih osnovnih šol obiskovali pouk v župniščih, kot so Dom Sv. Vida, Zavod Sv. Stanislava in Župnišče Rakovnik. V tistem času to ni predstavljalo nobenega problema, čeprav gre za verske prostore.

Eden od staršev, ki je želel ostati neimenovan, je izrazil svoje začudenje nad dvojnimi standardi: “Videti je, da vera moti le, ko gre za blagoslove ali simbole. Ko pa otrokom omogoča prostore, se nanjo pozabi.” (poroča Delo).

Vpliv vere na šolski sistem in vrednote učnega načrta

Pomembno je opozoriti, da ima slovenski šolski sistem že dolgo vgrajene vrednote, ki izvirajo iz verskih načel, kot so spoštovanje, solidarnost in medsebojna pomoč. Te vrednote se ne ločujejo strogo od verskih korenin, saj so osnovne človekove vrednote, ki jih učni načrt spodbuja in poudarja. S tega vidika se zdi paradoksalno, da je blagoslov učilnic v katoliških šolah obravnavan kot neželena religiozna dejavnost, medtem ko se prostori verskih institucij, kot so župnišča, brez težav uporabljajo za šolske dejavnosti v času prostorskih stisk.

So dvojni standardi v šolstvu res potrebni?

Mnogi starši in učitelji se sprašujejo, ali gre pri izjavah o ločitvi Cerkve in države v šolah za resnične vrednote ali zgolj za politične agende. Dejstvo je, da so številne šolske prireditve, kot so blagoslovi hrane ali božični dogodki, tesno prepletene z verskimi običaji in so del slovenskega kulturnega okolja. A ko gre za katoliške blagoslove, se pogosto pojavi kritika o vplivu vere na mlade. Hkrati pa, ko gre za uporabo cerkvenih prostorov, vere ne obravnavajo kot problem. Ta očitna protislovja v javnem diskurzu dvigajo vprašanje, ali je uporaba vere kot argumenta proti katoliškim obredom res legitimna ali pa gre zgolj za prilagoditev okoliščinam, kadar je to koristno.

Nekdanji župan Ljubljane, ki je sodeloval pri reševanju prostorske stiske, je komentiral, da je bila uporaba župnišč in drugih verskih prostorov praktična rešitev. “V Ljubljani nimamo dovolj nadomestnih prostorov, zato smo prisiljeni v sodelovanje z različnimi ustanovami, vključno z verskimi institucijami. To je način, kako zagotavljamo nemoten pouk,” je dejal (poročajo Slovenske novice).

Kje potegniti mejo med vero in sekularnostjo?

Pričakovati je, da bodo posamezniki, kot je Stojmenova Duh, še naprej opozarjali na vpliv vere v izobraževalnih ustanovah, vendar se postavlja vprašanje, ali so te kritike resnično v skladu z dejanskimi vrednotami slovenske družbe. Mnoge evropske države priznavajo pomen sekularnosti, a obenem dopuščajo prisotnost vere v šolskih prostorih, predvsem v državah z bogato kulturno tradicijo, kjer je vera del identitete.

Ob tem se pojavlja vprašanje: Ali slovenski izobraževalni sistem res potrebuje popolno ločitev od verskih vplivov, ali pa je to zgolj način za dosego političnih ciljev? Slovenska javnost si zasluži odgovor na vprašanje, zakaj se vera v določenih okoliščinah lahko tolerira, v drugih pa ne. Sekularnost naj bi omogočila enakost, vendar zdi se, da so odločeni, kdaj in kako se vera lahko izraža, kar vodi do dvojnim standardov, ki pa očitno v določenih situacijah nimajo vpliva.

Naj spomnimo:

Škof blagoslovil novo katoliško osnovno šolo, Stojmenova Duh pa: “Sem PROTI blagoslovu”

Iz uporabe verskih prostorov kot nadomestne lokacije za šolski pouk je razvidno, da se v Sloveniji vera tolerira, kadar je to potrebno. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje o prihodnosti vere v šolah. Ali se bodo ohranile vrednote, ki izhajajo iz verskih načel, ali pa bodo takšni dogodki, kot je blagoslov učilnic, vse bolj predmet kritik? Slovensko šolstvo je soočeno z izzivom ohranjanja svojih vrednot v sekularnem okviru, pri čemer se pričakuje, da bo našlo uravnotežen pristop, ki bo služil potrebam družbe in hkrati upošteval kulturno dediščino države.

Na koncu pa ostaja misel, da se vera lahko uporablja kot sredstvo za dosego ciljev, kadar je to praktično, občasno pa tudi kot orodje kritike. Kot je dejal eden izmed staršev: “Včasih se zdi, da smo pozabili, kaj nas resnično povezuje – spoštovanje, solidarnost in pomoč so le vrednote na papirju, dokler ne postanejo del realnosti.”

Napisal: N. Z.

Vir: X, www