V zadnjih letih smo bili priča drastičnim podražitvam fosilnih goriv, ki so posledica različnih dejavnikov – od geopolitičnih napetosti in energetske krize do vedno strožjih okoljskih regulacij Evropske unije. Napovedi za prihodnja leta niso nič kaj obetavne. Po podatkih nemške okoljske organizacije Agora Verkehrswende se bo leta 2027 zgodil cenovni šok, saj bo prometni sektor vključen v sistem trgovanja z emisijami. Kaj to pomeni? Cene goriv bi lahko čez noč poskočile tudi za 40 centov na liter, kar bi liter dizla pognalo proti 2 evroma ali več.

Dizel za 3 evre – znanstvena fantastika ali realnost?

Trenutno je povprečna cena dizelskega goriva v Sloveniji okoli 1,619 evra na liter, a analize kažejo, da bo v naslednjih desetletjih cena močno zrasla. Najbolj črn scenarij napoveduje, da bo do leta 2030 liter dizla stal kar 3 evre! Razlogi za to so številni:

• Omejitve pri rabi fosilnih goriv, ki bodo močno obremenjene z dodatnimi davki in trošarinami.
• Prehod na alternativne pogone, zaradi česar bo povpraševanje po klasičnih gorivih padalo, cene pa posledično rasle.
• Vključitev prometa v sistem trgovanja z emisijami ETS2, ki bo močno podražil izpuste CO₂.

Elektrika ali e-goriva – katera alternativa je boljša?

Ker Evropska unija s svojo zeleno politiko načrtuje postopen umik avtomobilov na notranje zgorevanje, je prihodnost goriv negotova. Ena izmed alternativ so e-goriva, ki se proizvajajo z uporabo obnovljivih virov energije. Teoretično bi lahko v prihodnosti nadomestila klasična fosilna goriva, vendar so trenutno izjemno draga.

Po napovedih nemške energetske organizacije UNITI bo cena e-bencina po letu 2040 lahko padla na 1,37 evra na liter, e-dizla pa na 1,59 evra na liter. A do takrat bomo morali preživeti pretežno obdobje dražjih goriv, saj naj bi cena e-goriv do leta 2030 presegla 2 evra na liter, v skrajnem primeru pa dosegla tudi 3 evre.

Slovenski vozniki pred težko odločitvijo

Zvišanje cen goriv bo imelo velik vpliv tudi na slovenske voznike, saj se bo strošek prevoza močno povečal. Kako se lahko prilagodimo? Obstaja več možnosti:

• Prehod na električna vozila, ki jih EU močno podpira s subvencijami, čeprav so trenutno še precej draga.
• Uporaba alternativnih goriv, kot je HVO dizel, ki je sicer dražji, a okolju prijaznejši.
• Manjša poraba goriva, kar pomeni bolj premišljeno uporabo avtomobila in več vlaganja v javni prevoz ali deljene prevoze.

Kaj prinaša prihodnost?

Ena stvar je gotova – gorivo ne bo več poceni. Vožnja z avtomobilom bo v naslednjih letih postala večji finančni zalogaj, kar bo številne prisililo v iskanje cenovno ugodnejših in trajnostnih rešitev. Medtem ko v ZDA razmišljajo o rahljanju ekoloških omejitev, Evropska unija ostaja pri svojem – strožji okoljski predpisi, več davkov na emisije in postopno zmanjševanje uporabe klasičnih goriv.

Bomo čez deset let še vedno tankali dizel ali pa se bomo vozili z električnimi avtomobili in e-gorivi? Čas bo pokazal, a ena stvar je jasna – obdobje poceni goriva se ne bo več vrnilo.

Napisal: E. K.

Vir: Gov.si, Freepik

Ko se na evropskem trgu avtomobilov začenja napetost, ki jo povzroča drastična sprememba predpisov o emisijah CO2, so evropski proizvajalci avtomobilov že začeli prilagajati cene svojih vozil. Z novim letom v veljavo stopijo strožja pravila EU, ki od proizvajalcev zahtevajo, da prodajo vsaj petino svojih vozil kot električna, da se izognejo visokim kaznim. Vse to vodi v presenetljiv preobrat: cene bencinskih avtomobilov rastejo, medtem ko električna vozila postajajo bolj dostopna.

Zakaj bencinski avtomobili postajajo dražji?

Zdravje avtomobilske industrije je v zadnjih letih že tako ali tako precej porazno – prodaja je upadla, avtomobilske znamke pa se trudijo uskladiti proizvodnjo z vedno večjimi okoljskimi pritiski. Z začetkom leta 2025 bodo evropski zakonodajalci močno zaostrili pravila o emisijah CO2, s čimer bodo proizvajalci avtomobilov morali prodati več električnih vozil, da bi dosegli cilje. To pomeni, da bodo morali zvišati cene tistih vozil, ki še vedno prispevajo k onesnaževanju zraka – predvsem bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Analitiki že napovedujejo, da se bodo cene bencinskih modelov zaradi novih predpisov zvišale za več sto evrov, kar je že opaziti pri večjih avtomobilskih proizvajalcih, kot so Volkswagen, Renault in Stellantis. Tako je Peugeot v Franciji za 500 evrov zvišal cene svojih bencinskih vozil, medtem ko je Renault cene nekaterih modelov zvišal za 300 evrov. Vse to so očitni poskusi, da bi omejili povpraševanje po avtomobilih z višjimi emisijami in povečali prodajo električnih vozil, katerih proizvodnja je sicer dražja. In čeprav se zdi ta strategija smiselna z vidika emisij, se je vprašanje, ali se bodo kupci pripravljeni odločiti za dražja bencinska vozila v času ekonomske negotovosti.

Električna vozila: Popusti in nižje cene, vendar ali bodo dovolj privlačna?

Vendar pa proizvajalci ne ostajajo pasivni. Na drugi strani so električna vozila, ki postajajo vse bolj dostopna. Za razliko od bencinskih avtomobilov, so cene električnih modelov začele padati – Volkswagen je na primer znižal ceno svojega modela ID.3, ki je sedaj na voljo za manj kot 30.000 evrov, brez vključenih subvencij. V Evropi so številni proizvajalci avtomobilov že začeli ponujati popuste, da bi spodbudili prodajo električnih vozil, čeprav so ti še vedno nekoliko dražji od bencinskih vozil.

A tu se pojavi vprašanje – bodo ti popusti dovolj, da bodo potrošniki prešli na električna vozila, ki imajo pogosto višjo začetno ceno? Ali so subvencije in popusti res dovolj, da bodo električni avtomobili postali prava alternativa za vse? In kako se bodo ljudje odzvali na te nove cene in spodbude? Čeprav so cene na začetku leta že precej nižje, pa analitiki opozarjajo, da bi lahko neusklajenost med bencinskimi in električnimi vozili vplivala na prodajne cilje in dobičke avtomobilskih podjetij.

Kdo bo plačal ceno?

Seveda pa ni vse tako preprosto, kot se morda zdi. Povečanje cen bencinskih vozil lahko pomeni zmanjšanje prodaje teh modelov, kar bo imelo negativen vpliv na celotno avtomobilsko industrijo, vključno z dobavitelji. Vsi tisti, ki so povezani z avtomobilsko industrijo – od proizvajalcev komponent do distributerjev, se bodo soočili s težavami, saj bodo izgube zaradi manjše prodaje avtomobilov s termičnim motorjem morali preprosto pokriti.

Tako se izkaže, da bi lahko strategija dviga cen bencinskih vozil povzročila negativen učinek v celotni verigi, saj bodo ti avtomobili postali dražji za proizvajalce in potrošnike. A hkrati se lahko zgodi, da bo višja cena teh avtomobilov v kombinaciji z večjimi popusti na električna vozila povzročila hitrejši prehod na bodoče zelene alternative. To bi lahko vodilo v še večje prilagajanje na novo okolje, kjer bodo okoljski cilji in zakonodaja vedno bolj oblikovali avtomobilski trg.

Kakšna bo prihodnost avtomobilizma v Evropi?

Torej, kaj to pomeni za avtomobilsko industrijo in potrošnike v prihodnosti? Visoke cene bencinskih vozil in popusti na električne modele niso le odgovor na zakonodajne spremembe, temveč so začetek prehoda na nov način razmišljanja o mobilnosti. Kot že kažejo prve cenovne strategije in spremembe, bo industrija avtomobilov v prihodnjih letih prešla v novo fazo. Na koncu bo najverjetneje elektrifikacija postala prevladujoča, a vprašanje je, kako hitro bodo potrošniki sprejeli te spremembe in kako bo to vplivalo na celotno gospodarsko sliko. Zato ostaja bodočnost avtomobilizma v Evropi vse bolj odvisna od tega, kako se bodo avtomobilski proizvajalci prilagodili novim realnostim, zakonodaji in potrošniškim navadam.

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, Freepik