Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Poglejte, zakaj so Kitajci šokirani nad Tino Gaber!

Na svečanem dogodku v Parizu, ki je združil voditelje največjih svetovnih sil, je slovenska prva dama Tina Gaber s svojo karizmo, opravo in nekonvencionalnim pristopom znova poskrbela za naslovnice – tokrat celo na Kitajskem. Na dogodku, kjer so se gostje poklonili prenovljeni katedrali Notre-Dame in krepili diplomatske vezi, je Gabrova očitno izkoristila vsak trenutek, da izstopa. A ali je s tem premikala meje ali zgolj lomila pravila?

Izstopajoč videz, ki ni šel mimo mednarodnih medijev

Spletni portal na Kitajskem je Tino Gaber opisal kot “dolgolaso gospo v oprijeti obleki s suknjičem, ki spominja na slog Kardashian.” Ni dvoma, da so njeni stilski izbori premišljeni, morda celo provokativni – oprijeta oblačila, ki poudarijo njeno postavo, so njen zaščitni znak. Na Parizu so se morda mnogi spraševali: kdo je ta samozavestna ženska ob slovenskem premierju Robertu Golobu?

Za trenutek se zdi, da Gabrova svoje mesto v mednarodni areni ne gradi zgolj kot spremljevalka – njena prezenca govori sama zase. A njena samozavest ima svojo ceno. “Ni sledila protokolu,” so zapisali Kitajci, ko se je Gabrova rokovala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, še preden je imel Golob priložnost spregovoriti. To, kar je bil morda sproščen trenutek za Tino, je na diplomatskem parketu dvignilo obrvi. Ali si je s tem odprla vrata novih priložnosti ali pa je koga pustila brez besed?

Macronova gesta in Trumpova šala

Gabrova ni pritegnila le pozornosti kitajskih medijev, ampak tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ji je ob vnovičnem odprtju Notre-Dame poljubil roko in jo pozdravil z galantnostjo, ki jo je težko spregledati. Še bolj zanimiv pa je bil odziv Donalda Trumpa. Ko je Gabrovo srečal, je 78-letni ameriški predsednik, znan po svojem šarmu, izkoristil priložnost za šalo – “Kdaj se boš poročil s svojo spremljevalko?” je vprašal Goloba, kar je sprožilo smeh med prisotnimi. Tovrstni trenutki Gabrovo postavljajo v luč, ki presega vlogo spremljevalke.

Slovenska vplivnica z mednarodnim pridihom

Kitajci niso spregledali niti njenega ozadja. “Slovenska vplivnica, lokalna zvezdnica, stara 38 let,” so zapisali in dodali, da je Gabrova na družbenih omrežjih poznana po svoji aktivni prisotnosti. Mnogi na Kitajskem so jo primerjali s svojimi domačimi vplivnicami, a so se spraševali: ali je njen videz naraven? Špekulacije o lepotnih posegih so se znova pojavile, saj so Kitajci pripomnili, da “obraz Gabrove kaže na lepotne posege, ki so na političnih dogodkih redkost, a v modnem svetu standard.”

Diplomacija na robu protokola

Gabrova je znana po tem, da rada krši pravila, kar je v Sloveniji del njenega imidža – toda na mednarodnem odru je to lahko dvorezen meč. “Njena prisotnost ni vzbudila večje mednarodne pozornosti,” so zapisali kitajski mediji, kar kaže, da Slovenija ostaja v senci večjih držav. A zdi se, da Gabrova to razume kot priložnost, da sama pritegne žaromete – s svojim slogom, obnašanjem in predrznostjo.

Protokol ali osebna svoboda?

Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a hkrati kompleksno: ali je Tina Gaber s svojo prisotnostjo in vedenjem pripomogla k slovenski prepoznavnosti ali zgolj poskrbela za še eno govorico? V Sloveniji je znana po tem, da rada poudari svoje mnenje in postavo, a kako to sprejema mednarodna javnost? Gabrova je očitno pripravljena tvegati – in v tem je morda njena moč.

Napisal: E. K.

Vir: X

Kaj sta govorila predsednik vlade Golob in Trump? Kje sta sedela Robert in Tina? Vlada se hvali, kako kratek je bil obisk v Parizu

Nenazadnje je bil Golob Macronov gost tudi letos avgusta, ko si je kot prvi slovenski predsednik vlade ogledal otvoritev paralimpijskih iger in potem tudi obiskal slovenske parašportnike.

PARIZ – Premier dr. Robert Golob in partnerka Tina Gaber sta se na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona včeraj udeležila slavnostne otvoritve prenovljene katedrale Notre-Dame v Parizu. Kar je prav in spodobi se.

Večerja in srečanje s Trumpom

Veličastni otvoritvi je sledila slavnostna večerja, ki jo je za izbrane povabljene v Elizejski palači gostil predsednik Macron. Na njej se je premier dr. Golob prvič srečal z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pogovor med voditeljema je potekal v prijaznem in prijateljskem duhu, ameriški predsednik Trump pa ni skrival navdušenja nad domovino svoje soproge in njene družine, so pri slovenski vladi opisali srečanje.

Tudi avgusta letos

„Udeležba predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba je prispevek k poglabljanju političnih odnosov med Republiko Slovenijo in Francosko republiko, ki ju povezuje strateško partnerstvo. Prav zaradi izjemnega pomena tega slovesnega dogodka je bilo ključno, da je bila Republika Slovenija v Parizu ustrezno zastopana. Dogodka so se namreč udeležili številni svetovni voditelji,“ so dodali pri Vladi RS. Da sta si Macron in Golob naklonjena, ni skrivnost. Nenazadnje je bil Golob Macronov gost tudi letos avgusta, ko si je kot prvi slovenski predsednik vlade ogledal otvoritev paralimpijskih iger in potem tudi obiskal slovenske parašportnike.

Predsednik ni prespal v Parizu

Malce pa tokrat bode v oči, da vlada tako poudarja, da je predsednik vlade tako hitel domov.
„Predsednik vlade je potovanje organiziral tako, da ni vplivalo na delo vlade. V francosko prestolnico je odpotoval v soboto popoldne, v Slovenijo pa se je vrnil v zgodnjih nedeljskih urah,“ so zapisali. Ob tem je kar patetično, da je potovanje organiziral predsednik. Pričakovati je, da to počnejo to za to dobro plačani uslužbenci. Ob tem pa gre omeniti še to: ni pomembno, kako dolgo se potuje, ampak da je delo narejeno. Današnja tehnologija omogoča marsikaj in tudi marsikaj se lahko uredi na poti. Če je le organizacija prava. In volja za to. Taki zapisi o tem, kako si je predsednik organiziral pot, pa zvenijo plehko in dosežejo bolj kontraefetk.

Gorela leta 2019

Katedrala Notre-Dame v Parizu je 15. aprila 2019 utrpela uničujoč požar, ki je uničil njen leseni strešni del in 96 metrov visok stolpič. Francoski predsednik Emmanuel Macron je takoj po požaru obljubil obnovo v petih letih, kar je bilo sprva videti kot zelo ambiciozen cilj. Kljub izzivom, vključno s pandemijo COVID-19, je bila obnova zaključena pravočasno, in katedrala je bila ponovno odprta 7. decembra 2024. Obnova je vključevala sodelovanje približno 250 podjetij in 2.000 delavcev. Za obnovo strešne konstrukcije so uporabili 1.200 hrastovih dreves, iz katerih so izdelali nove lesene tramove, ki podpirajo 4.000 kvadratnih metrov svinčene strehe, težke 210 ton. Stolpič je bil rekonstruiran po izvirnem 19. stoletnem načrtu, pri čemer so uporabili 1.000 kosov lesa. Posebna pozornost je bila namenjena tudi restavriranju kamnitih obokov, čiščenju kapel in obnovi velikih orgel. Znani so tudi stroški obnove.

Ocena stroškov

Donatorji so do septembra 2021 prispevali več kot 840 milijonov evrov za obnovo. Nekateri viri celo navajajo, da je obnova stala približno 700 milijonov evrov, preostala sredstva pa bodo namenjena za nadaljnje vzdrževanje in ohranjanje katedrale.

Danes že dve maši

Katedrala Notre-Dame je zdaj ponovno odprta za vernike in obiskovalce, kar simbolizira izjemen dosežek v ohranjanju kulturne dediščine. Danes dopoldan je bila tam maša za povabljene in izbrane, popoldan pa že za vse ostale obiskovale.

Začeli v 12. stoletju

Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in ločnih opornikov, velikega in barvitega rozetnega okna zahodnega pročelja in dveh na prečni ladji ter gotskega realizma in obilja večinoma rekonstruiranega kiparskega okrasja. Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, piše na Wikipediji.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Vlada RS

Putin uvrščen med najbolj priljubljene osebe na svetu. Kdo pa je pri nas?

LJUBLJANA – Raziskava o priljubljenosti svetovnih voditeljev kaže na velike razlike med vzhodnimi in zahodnimi političnimi voditelji. Stopnja odobravanja voditeljev, kot so Vladimir Putin, Narendra Modi, Joe Biden, Justin Trudeau in Emmanuel Macron, se zelo razlikuje, kar odraža različne politične razmere in izzive v njihovih državah.

Kdo uživa največjo podporo?

Raziskava, objavljena na profilu World of Statistics, kaže, da sta Vladimir Putin in Narendra Modi voditelja z najvišjo stopnjo odobravanja. Putin uživa 78 % podporo med ruskimi državljani, kar lahko pripišemo močni državnotvorni retoriki in nadzoru medijev. V Rusiji je poudarjanje domoljubja in nacionalnih interesov pogosto ključ do političnega uspeha, še posebej v obdobjih kriz ali vojaških konfliktov.

Podobno visoko podporo ima indijski premier Modi, s 73 % odobravanjem, predvsem zaradi gospodarskih uspehov Indije in reform, ki jih je uvedel v zadnjih letih. Njegova politika privablja pozitivne odzive tako na domačem trgu kot tudi v tujini, kjer Indija krepi svoj vpliv. Modi je znan po svojih učinkovitih javnih nastopih in poudarjanju indijskih vrednot, kar ga postavlja med najbolj priljubljene svetovne voditelje.

Zahodni voditelji se soočajo s težavami

Na nasprotni strani lestvice pa so zahodni voditelji, katerih priljubljenost je bistveno nižja. Joe Biden uživa zgolj 38 % podporo med ameriškimi volivci. Njegova administracija se sooča s številnimi izzivi, kot so inflacija, politična polarizacija in nezadovoljstvo zaradi notranje politike. Nizka podpora Bidenu predstavlja izziv, saj se bližajo volitve, kar povečuje pritisk na njegovo vlado, da izvede uspešne reforme.

Justin Trudeau, kanadski premier, je zabeležil podporo le 25 %. Trenutno se njegova vlada sooča z gospodarskimi težavami, vključno z visokimi življenjskimi stroški in naraščajočimi težavami na stanovanjskem trgu, kar zmanjšuje zaupanje javnosti.

Na dnu lestvice se nahaja Emmanuel Macron s samo 18 % podporo, kar je posledica kontroverznih reform pokojninskega sistema v Franciji. Daily Mail poroča, da so obsežni protesti in stavke zaradi teh reform prispevali k Macronovi nizki podpori. Francoska javnost ga vse manj dojema kot voditelja, ki zastopa njihove interese.

Podpora političnim voditeljem v Sloveniji

Tudi v Sloveniji se spremlja javno mnenje glede podpore političnim voditeljem. Po zadnji anketi agencije Mediana, ki meri podporo slovenskim politikom, je premier Robert Golob med bolj priljubljenimi voditelji s približno 40 % podporo. To pa je nekoliko nižje od rezultatov v začetku njegovega mandata, ko je užival več kot polovico podpore. Glavni razlogi za upad so nezadovoljstvo z reformami in odzivi na gospodarske izzive, kot so naraščajoči življenjski stroški in stanje v zdravstvu.

Kako vpliva na mednarodne odnose?

Razlike v podpori voditeljem lahko vplivajo na diplomatske odnose med državami. Visoka podpora Putinu in Modiju krepi njun položaj na mednarodnem odru, kjer lahko samozavestneje zastopata interese svojih držav. Nasprotno pa zahodni voditelji z nizko podporo težje pridobivajo politični kapital za ključne zunanjepolitične poteze. To lahko vpliva na evropsko politiko, kjer je Macron na primer ključni igralec pri oblikovanju evropskih reform.

Upoštevati metodologijo in kontekst

Pri tovrstnih raziskavah je nujno upoštevati metodološke razlike, saj lahko politično okolje in stopnja svobode medijev v posameznih državah vplivata na rezultate. World of Statistics opozarja, da so rezultati odvisni od nacionalnih raziskovalnih metod, kar lahko pomeni, da niso povsem primerljivi med seboj. Na primer, v državah, kjer je manj svobode izražanja, so lahko rezultati pristranski.

Napisal: N. Z.

Vir: X, IG