Močan potres v Jadranskem morju

Potresi v Jadranu so relativno pogost pojav zaradi tektonskih dejavnosti v tem delu sveta. Jadransko morje leži na meji med več tektonskimi ploščami, kar povzroča redne potresne aktivnosti, predvsem v območju Dinaridov in Jadranske mikroplošče.

SPLIT, ANCONA – Ob 17.48 je področje Jadranskega morja stresel potres z magnitudo 3,7 stopnje po Richterjevi lestvici, poročajo Jutarnji.hr in Index.hr.



Prvotni podatek je bil, da je šlo za potres 3,9 stopinje po Richterjevi lestvici, a so podatke pozneje popravili.

Epicenter je bil na globini 4,3 kilometra, 24 kilometrov stran od mesta Fano in 62 kilometrov od mesta Rimini.

Potresi v Jadranu so relativno pogost pojav zaradi tektonskih dejavnosti v tem delu sveta. Jadransko morje leži na meji med več tektonskimi ploščami, kar povzroča redne potresne aktivnosti, predvsem v območju Dinaridov in Jadranske mikroplošče.

Geološki okvir in vzroki potresov v Jadranu

Jadranska mikroplošča je majhen kos litosfere, ki se premika med Evrazijsko in Afriško ploščo. Zaradi stika in premikanja teh plošč prihaja do kompresijskih sil, kar vodi v potresno aktivnost. Poti tektonskih prelomov se nadaljujejo iz Apeninskega polotoka, Balkana ter vse do Grčije in Turčije, kar ustvarja zapleteno tektonsko sliko.

Potresna aktivnost

Potresi v Jadranu so večinoma zmerne jakosti, vendar se občasno pojavijo tudi močnejši potresi, ki lahko dosežejo magnitudo nad 6.0. Najbolj potresno aktivna območja so:

  1. Severni Jadran – območje Istre in severne obale Italije (npr. Furlanija-Julijska krajina).
  2. Osrednji Jadran – območje med Dalmacijo in vzhodnim delom Italije.
  3. Južni Jadran – območje med Črno goro, Albanijo in južno Italijo.

Zgodovinski potresi

V zgodovini so se zgodili nekateri zelo močni potresi, ki so povzročili veliko škode in vplivali na prebivalstvo. Na primer:

  • Dubrovniški potres leta 1667: eden najmočnejših potresov v zgodovini Dubrovnika, ki je povzročil veliko uničenje mesta in okoliških območij.
  • Potresi v Črni gori: Zlasti potres leta 1979, ki je prizadel celotno območje črnogorske obale in bil eden najhujših v tem delu Jadrana.

Današnja aktivnost in spremljanje

Danes se potresno dogajanje spremlja s sodobnimi seizmološkimi metodami, ki omogočajo zaznavanje tudi manjših potresov. V Sloveniji in sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Črna gora) obstajajo mreže seizmoloških postaj, ki beležijo potrese in omogočajo natančno analizo dogajanj.

Čeprav potresi v Jadranu običajno niso zelo uničujoči, ostaja območje pod stalnim nadzorom zaradi kompleksne tektonske situacije in potencialne nevarnosti močnejših potresov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: EMSC

Ponoči spet streslo Hrvaško, čutili so ga tudi v Dalmaciji

V letu 2024 je Hrvaško zaznamovalo več potresov različnih magnitud, ki so se zgodili na različnih območjih države.

METKOVIĆ – Pri Metkoviću, mestu in pristanišču v Južni Dalmaciji, so pozno sinoči, ob 22.39, zabeležili šibkejši potresni sunek. EMSC je sporočil, da je bila 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom 12 kilometrov od Metkovića in na globini 6 kilometrov. „Kratek, a precej glasen in močan. Zbudilo nas je,“ je eden komentarjev, ki so jih priobčili prebivalci Metkovića in okolice.

Letos že nekaj potresov na Hrvaškem

V letu 2024 je Hrvaško zaznamovalo več potresov različnih magnitud, ki so se zgodili na različnih območjih države.

Eden izmed močnejših potresov je bil zabeležen 1. maja 2024 na območju Slunja, z magnitudo 4,3 po Richterjevi lestvici. Ta potres so občutili prebivalci Zagreba in celo sosednjih držav, kot sta Bosna in Hercegovina ter Italija. Podrhtavanje je povzročilo zaskrbljenost med prebivalci, čeprav večjih poročil o škodi ni bilo​.

Drugi pomemben dogodek se je zgodil 13. avgusta 2024 blizu Križevcev, kjer je potres z magnitudo 4,0 prav tako močno pretresel okolico. Ljudje so poročali o občutnem tresenju, ki je trajalo približno 10 sekund, vendar tudi tokrat ni bilo večjih poročil o škodi.

Poleg teh dveh dogodkov je prišlo do več manjših potresov v Zagrebu in Dalmaciji. V Zagrebu so marca 2024 zabeležili potres z magnitudo 2,7, ki je povzročil kratko, a močno tresenje, medtem ko je v Dalmaciji decembra 2023 potres z magnitudo 3,8 povzročil nekaj vznemirjenja med prebivalci, vendar brez večjih posledic.

Potresi so tako leta 2024 še naprej prisotni na Hrvaškem, pri čemer so nekateri povzročili večjo zaskrbljenost, a k sreči niso povzročili večje škode.

Zakaj prihaja do potresov na Hrvaškem?

Potresi na Hrvaškem so posledica njenega geološkega položaja na stičišču tektonskih plošč. Hrvaška leži na obrobju Balkanskega polotoka, kjer se stika več pomembnih tektonskih plošč: Evrazijska plošča na severu, Jadranska mikroplošča na jugu in Afriška plošča na jugozahodu.

Najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k potresni aktivnosti na tem območju, je premikanje Jadranske mikroplošče, ki se počasi premika proti severovzhodu. To povzroča pritisk na Evrazijsko ploščo, kar vodi do potresne aktivnosti. To območje je del večjega tektonskega sistema, znanega kot Alpijsko-himalajski potresni pas, ki je eden najaktivnejših potresnih območij na svetu.

Poleg tega je Hrvaška blizu Dinaridov, gorovja, ki je prav tako rezultat trkov in premikov tektonskih plošč. Zaradi teh geoloških razmer so potresi na Hrvaškem pogosti, čeprav večina njih ni uničujočih.

Tako lahko povzamemo, da potresi na Hrvaškem nastajajo zaradi kompleksne interakcije med tektonskimi ploščami, ki obkrožajo to območje, ter zaradi geološke strukture samega Balkanskega polotoka.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Omrežje X