Po besedah zdravnikov na terenu in Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v ponedeljek potrjeno, da je neidentificirana bolezen že zahtevala več kot 50 življenj v severozahodnem Kongu. V večini primerov je obdobje med pojavom simptomov in smrtjo trajalo 48 ur, kar povzroča veliko zaskrbljenost.

”To je tisto, kar nas resnično skrbi,” je izjavil Serge Ngalebato, medicinski direktor bolnišnice Bikoro, regionalnega nadzornega centra, poroča The Associated Press. Novo izbruh bolezni v Demokratični republiki Kongo se je začel 21. januarja, do zdaj pa je bilo zabeleženih 419 primerov, vključno s 53 smrtnimi primeri. Po podatkih urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Afriko je bil prvi primer v mestu Boloko zabeležen, potem ko so tri otroke pojedli netopirja in umrli v 48 urah po pojavu simptomov hemoragične mrzlice.

Strokovnjaki že dlje časa izražajo zaskrbljenost zaradi prenosa bolezni z živali na ljudi, zlasti na območjih, kjer se pogosto uživajo divje živali. Leta 2022 je WHO poročal, da se je število takšnih izbruhov v Afriki v zadnjem desetletju povečalo za več kot 60 %.

Potem ko je bil 9. februarja zabeležen drugi izbruh te skrivnostne bolezni v mestu Bomate, so bili vzorci iz 13 primerov poslani Nacionalnemu inštitutu za biomedicinske raziskave v glavnem mestu Kinšasa na dodatno testiranje. Vsi vzorci so bili negativni na virus ebole in druge pogoste hemoragične mrzlice, kot je Marburg, medtem ko so bili nekateri pozitivni na malarijo.

Lani so v drugem delu Konga zaznali še eno skrivnostno bolezen, podobno gripi, ki je zahtevala več deset življenj, kasneje pa so jo označili kot verjetno malarijo. Preiskave trenutnega izbruha se nadaljujejo, zdravstveni strokovnjaki pa neprekinjeno delajo na ugotavljanju natančnega vzroka in sprejemanju ukrepov za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni.

su; Foto: Shutterstock

Na Hrvaškem, kjer so prazniki le še oddaljen spomin, so se prebivalci po vrnitvi v šole in pisarne soočili z resničnostjo, ki presega običajne sezonske tegobe. Gripa, ki je letos udarila z nenavadno močjo, je postala tema dneva, saj je zdravstvena kriza prizadela vse kotičke države. Po zadnjih podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) je število obolelih naraslo na alarmantnih 6.003 primerov, pri čemer je bilo samo v zadnjem tednu zabeleženih kar 3.156 novih okužb.

Karlovec, Dubrovnik, Varaždin: Mesta v primežu virusa

Čeprav se virus širi po vsej državi, je največji porast okužb zabeležen v Karlovcu in okolici, sledita pa Dubrovnik in Varaždin. Statistika je še posebej zgovorna pri najmlajših – predšolski otroci so najbolj prizadeti, kar zdravstvene oblasti pripisujejo njihovemu šibkejšemu imunskemu sistemu in pogostejšim stikom v vrtcih. Nasprotno pa je incidenca pri starejših od 65 let, ki sicer veljajo za bolj rizično skupino, razmeroma nizka, kar je mogoče povezati z višjo stopnjo precepljenosti te populacije.

Smrtni primeri: Tiha grožnja zapletov

Čeprav je gripa za marsikoga le nekaj dni vročine, kašlja in bolečin, lahko za rizične skupine predstavlja smrtno nevarnost. Do zdaj je v tej sezoni umrlo 11 ljudi, večinoma zaradi zapletov, kot so pljučnica, sepsa ali poslabšanje kroničnih bolezni. Pomembno je razumeti, da virus sam po sebi pogosto ni smrtonosen, a oslabi telo do te mere, da odpove v boju proti dodatnim okužbam.

Posebno zaskrbljujoč je prevladujoči sev gripe A/H1N1pdm09, znan tudi kot “prašiči sev,” ki je izpodrinil prejšnjega vodilnega A/H3N2. Ta različica virusa je bila v preteklosti povezana z resnejšimi zapleti in večjo smrtnostjo, kar potrjujejo tudi letošnje razmere.

Je cepljenje še vedno najboljša obramba?

Medtem ko se nekatere rizične skupine redno odločajo za cepljenje, ostaja pomemben del prebivalstva skeptičen. Strokovnjaki opozarjajo, da je cepivo proti gripi še vedno najučinkovitejše orožje za preprečevanje resnih zapletov. Čeprav cepivo ne zagotavlja popolne zaščite pred okužbo, znatno zmanjša verjetnost hudega poteka bolezni. Pri tem se Hrvaški zavod za javno zdravstvo sooča z dodatnim izzivom – kako prepričati prebivalce, da se cepijo sredi že razglašene epidemije?

Kontrast med mestnimi in ruralnimi območji

Zanimivo je opazovati tudi, kako se gripa širi v različnih delih države. V mestnih središčih, kjer je gostota prebivalstva visoka in je stik med ljudmi neizogiben, so razmere precej bolj kritične kot na podeželju. Poleg tega je v mestih večja verjetnost za organizacijo množičnih dogodkov, kjer virus lažje preskoči z enega posameznika na drugega.

Preventiva: Ali lahko naredimo dovolj?

HZJZ poudarja pomen osnovnih higienskih ukrepov, kot so pogosto umivanje rok, izogibanje množicam in redno prezračevanje prostorov. Prav tako svetujejo, da tisti z blagimi simptomi ostanejo doma – vendar je to v praksi pogosto težko izvedljivo. Mnogi zaposleni ne morejo ostati doma zaradi službenih obveznosti, kar pomeni, da okuženi pogosto širijo virus na sodelavce in javnost.

Kaj pomeni 30-odstotna pozitivnost testov?

V tretjem tednu januarja je bilo kar 30 % vseh testiranih vzorcev pozitivnih na virus gripe. To kaže na izjemno visoko širjenje bolezni, saj običajno takšna številka velja za prelomno točko epidemije. Večina teh vzorcev je bila povezana z virusom gripe A, preostanek pa z virusom gripe B. Visoka pozitivnost testov pomeni, da je vsak tretji bolnik, ki obišče zdravnika zaradi respiratornih težav, okužen z gripo – in še veliko več je tistih, ki okužbo prebolijo doma brez testiranja.

Alarm, a ne panika

Čeprav številke na Hrvaškem vzbujajo zaskrbljenost, je pomembno, da prebivalstvo ne podleže paniki. Gripa je obvladljiva, če se z njo spoprimemo premišljeno – z osnovnimi ukrepi, cepljenjem in odgovornim vedenjem. Vendar pa je letošnja sezona tudi opomnik, kako pomembno je vlaganje v javno zdravje, predvsem v preventivo in ozaveščanje prebivalcev. Vprašanje pa ostaja – ali se bodo te lekcije usidrale v kolektivno zavest, ali pa bomo tudi naslednjo sezono pričakali z enakimi izzivi?

Napisal: E. K.

Vir: HZJZ, Freepik

UKC Ljubljana je tudi s ponedeljkom omejil obiske, tako lahko le en zdrav človek pride na obisk z nameščeno masko, podobne ukrepe so uvedli tudi v UKC Maribor.

LJUBLJANA – „Konec tedna je bil ne samo na infekcijski kliniki, ampak tudi na IPP-ju izrazito dramatičen, ogromno število bolnikov. Nekateri že več dni čakajo na prosto posteljo na hodnikih,” je za Odmeve povedala infektologinja Mateja Logar. Potrdila je, da od konca decembra opažajo porast števila bolnikov, tako ambulantnih kot tistih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico zaradi okužbe dihal.

300-odstotni porast

Prednjačijo bolniki z gripo. So pa minule dni obravnavali skoraj 100 bolnikov z gripo, kar je 300-odstotni porast glede na 14 dni nazaj. Zaradi velikega števila respiratornih bolnikov in pomanjkanja postelj poskušajo v UKC-ju Ljubljana najti ustrezne nastanitve. Pri nekaterih pa se stanje toliko izboljšuje, da bodo lahko nadaljevali zdravljenje v domačem okolju.

UKC Ljubljana je tudi s ponedeljkom omejil obiske, tako lahko le en zdrav človek pride na obisk z nameščeno masko, podobne ukrepe so uvedli tudi v UKC Maribor.

“Glede na trenutno epidemiološko stanje in pomanjkanje prostora, glede na to, da so bolniki nameščeni na hodnikih, obiski pri teh, ki čakajo na namestitev, niso dovoljeni in tudi spremljevalci v tem času, ko je bolnik v obravnavi v urgentni ambulanti, niso dovoljeni,” je pojasnila infektologinja.

Epidemija se začenja

„Če rečemo, da smo zdaj nekje na začetku gripe in da bo ta letošnja epidemija trajala – tako kot vse epidemije – nekje od šest do osem tednov, potem še imamo možnost, se je pa seveda smiselno za to odločiti čim prej in v teh sedmih dneh po cepljenju na druge načine poskrbeti, da se ne okužimo,” je še dodala na Odmeve.

Bolniki pa se morajo k zdravniku nujno odpraviti, če po teh petih dneh temperatura še vedno vztraja ali pa so bili že brez vročine, potem pa se je znova pojavila.

Tudi COVID-19

Covid-19 je po njenih besedah še vedno prisoten, a v precej manjšem obsegu kot gripa. “Pri covidu-19 je nekaj večjih težav, zaradi tega, ker je bistveno bolj prenosljiv kot gripa. Če se gripa širi predvsem kapljično in traja kar nekaj časa, da pride do prenosa, pri covidu še vedno zadoščajo kratkotrajni stiki, tako da to je problematično tudi znotraj same bolnišnice oziroma urgentnih ambulant,“ pa se je dotaknila še problema COVID-19.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona

Izredne razmere na Kitajskem: Kaos med več virusnimi izbruhi hkrati

PEKING – Kitajska je na kolenih. Država, znana po svoji izjemni disciplini in hitrosti ukrepanja, se tokrat sooča z večplastno krizo, kjer je kombinacija gripe A, HMPV, mikoplazemske pljučnice in COVID-19 povzročila popoln razpad sistema.

Čeprav Kitajska ni tujec zdravstvenim krizam, saj se je še pred nekaj leti bojevala s pandemijo COVID-19, se zdi, da so tokrat razmere celo za azijskega velikana prevelik zalogaj. Bolnišnice so prenatrpane, krematoriji pa tako polni, da – če si to sploh lahko zamislite – peči preprosto eksplodirajo zaradi prevelikega števila trupel. Poroča aboluowang.com.

⚠️ BREAKING:

China 🇨🇳 Declares State of Emergency as Epidemic Overwhelms Hospitals and Crematoriums.

Multiple viruses, including Influenza A, HMPV, Mycoplasma pneumoniae, and COVID-19, are spreading rapidly across China. pic.twitter.com/GRV3XYgrYX

— SARS‑CoV‑2 (COVID-19) (@COVID19_disease) January 1, 2025

Otroške bolnišnice – nevidne žrtve te bitke

Najhuje so prizadeti najmlajši – morda tisti, ki so najbolj ranljivi, pa tudi tisti, ki o dogajanju ne morejo veliko povedati sami. Otroške bolnišnice so prepolne, starši pa se sprašujejo, ali je res to tisti napredek, ki ga je obljubljala država. Kaj pomeni biti napreden, če je prizor na pediatričnih oddelkih videti kot vojno območje, kjer otroci čakajo na nujno pomoč? Zdi se, da država, ki si želi pokazati moč, pozablja na tiste, ki jo bodo enkrat nasledili – otroke.

Posebej skrb vzbujajo t. i. “bela pljuča” – izraz, ki je hitro postal sinonim za hude okužbe, zaradi katerih so rentgenske slike videti, kot da so pljuča oblečena v plast snega. To je morda poetično, a zagotovo tudi smrtonosno.

Smrt – kako »normalizirana« je lahko?

V provinci Zhejiang je gospa Wang, pogrebnica z dolgoletnimi izkušnjami, situacijo primerjala s prazničnim vrvežem na novoletnih trgih. Absurd? Preprosto realnost – vrsta za kremacijo je dolga, peči so zasedene 24/7, dim pa se vije, kot bi proslavljali nekaj velikega. A namesto praznovanja gre za trajno žalovanje.

Čeprav so Kitajci znani po tem, da znajo obvladovati situacije z jeklenimi živci, je ta prizor presegel meje sprejemljivega. Eksplozije krematorijskih peči – predstavljajte si, kako resne so razmere, da infrastruktura odpoveduje na tako bizaren način! Nekateri bi morda to označili kot nesrečno ironijo, a za prebivalce je to vse prej kot šaljivo. Poroča aboluowang.com.

Ruralna Kitajska – izgubljena v času in prostoru

Ko pogledamo bolj odmaknjene regije, kot je provinca Hunan, vidimo sliko, ki je na las podobna prizorom iz prejšnjega stoletja. Tamkajšnje prebivalstvo pogosto nima dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe – ne zato, ker te ne bi bilo, ampak ker si je preprosto ne morejo privoščiti. Medicinska oskrba v mestih, kjer so visokotehnološke bolnišnice, je za podeželske prebivalce enako nedostopna, kot je bila Luna v času prvih raziskovalcev vesolja.

Globalni vplivi – je svet pripravljen na še eno zdravstveno krizo?

Čeprav bi marsikdo ob omembi Kitajske samo zamahnil z roko in rekel: “Ah, to je njihov problem,” je resnica bolj zapletena. Virusi ne poznajo meja, letalski prevozi pa so jih naredili še bolj nepomembne. Slovenija, čeprav geografsko daleč, bi morala resno razmisliti o ukrepih – zapiranje letalskih povezav, nadzor potnikov iz rizičnih območij in, zakaj ne, priprava zdravstvenih ustanov na morebitni porast okužb.

Je Slovenija sposobna obvladati novo pandemijo? Spomnimo se kaosa med prvo fazo COVID-19 – pomanjkanje mask, nejasni ukrepi, negotovost. Bi lahko tokrat šli skozi vse to še enkrat? Ali morda potrebujemo preventivo, ki bo enkrat za spremembo presegla zgolj reakcijo?

Teorije zarote in družbeni razkol

Medtem ko se Kitajska spopada z virusnim peklom, drugi preštevajo svoje teorije zarote. Slovenski politik Zmago J. Plemeniti je na družbenih omrežjih zapisal: »Američani spet ‘kuhajo’ v svojih laboratorijih, krivi bodo pa Kitajci. Na vsak način bi radi še pred inavguracijo Trumpa zaprli državo in uvedli izredne razmere, kot v času covida.« Njegove besede ne presenečajo, saj je jasno, da so čustveno nabite in usmerjene proti Ameriki – a brez konkretnih dokazov ostajajo zgolj špekulacije.

Smo se česa naučili?

Kitajska kriza je še ena opomnika, da pandemije niso stvar preteklosti, ampak naša nova realnost. Čeprav se zdi, da smo se od COVID-19 nekaj naučili, so tovrstni dogodki dokaz, da še vedno hodimo po tankem ledu. Slovenija bi morala že zdaj razmišljati o prihodnosti – ne zgolj, kako preživeti naslednjo krizo, ampak kako se nanjo pripraviti, da ne bo postala nacionalna katastrofa.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

LONDON – Neizbežna prihodnost: Nova pandemija pred vrati?

Britanski profesor Chris Whitty je v zadnjem govoru (The Guardian) opozoril na skorajšnjo ponovitev pandemije, ki bo podobna tisti, ki jo je povzročil COVID-19. Po njegovih besedah je verjeti, da ne bo več asimptomatskih prenosov smrtonosnih virusov, neodgovorno. Whitty opozarja, da se moramo pripraviti na novo veliko pandemijo in dodaja, da je “naslednja pandemija zagotovo pred nami.” Ta resna opozorila prihajajo ob istem času, ko Velika Britanija končuje javno preiskavo o reakcijah in napakah v času pandemije COVID-19.

“Situacija je bila katastrofalna”

Med pandemijo COVID-19 je britanski zdravstveni sistem pokazal ogromne pomanjkljivosti, predvsem v kapacitetah za intenzivno nego in pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega osebja. Profesor Whitty je bil zelo kritičen do odziva politikov in upravljanja zdravstvenega sistema. Poudaril je, da bi bila situacija še veliko hujša, če ne bi bilo uvedeno zaprtje (lockdown). “Situacija je bila katastrofalna, a brez zaprtja bi bila še slabša,” je dejal Whitty.

Eden ključnih problemov, s katerimi so se soočale bolnišnice, je bilo pomanjkanje postelj in prostora za bolnike v intenzivni negi. Veliko bolnišnic je bilo na robu zmogljivosti in zdravstveno osebje je delalo v izjemno težkih pogojih. Whitty je ob tem poudaril, da samo nakup novih postelj in kisikovih naprav ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenega osebja, ki bi te naprave lahko učinkovito uporabljalo.

“Brez izkušenega osebja smo nemočni”

Poleg kapacitet pa je največji izziv britanskega zdravstvenega sistema pomanjkanje izkušenih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko obvladovali tako zahtevne krizne situacije. “Lahko kupimo postelje, lahko povečamo prostor in dodamo kisikove naprave, vendar celoten sistem odpove, če nimamo izkušenega osebja, ki bi se lahko borilo v takih kriznih razmerah,” je poudaril Whitty.

Profesor Kevin Fong, zdravnik, ki je med pandemijo delal na frontni črti, je opisal svoje izkušnje kot zelo travmatične. Večkrat se je zlomil in začel jokati, ko je opisoval dneve, ko so se bolniki “dobesedno zrušili z neba” in je bilo toliko smrti, da niso vedeli, kam z mrtvimi telesi. “Na nekaterih oddelkih so mrtva telesa shranjevali kar v vrečah za smeti, ker ni bilo več prostora,” je dejal Fong.

Širjenje novih variant virusa po Evropi

Medtem ko svet počasi okreva po posledicah pandemije COVID-19, se v Evropi že pojavljajo nove, bolj nalezljive različice virusa. Zdravstveni strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo, da bi lahko nova pandemija kmalu spet udarila. V Sloveniji so zdravstveni strokovnjaki prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega širjenja nove različice koronavirusa v sosednjih državah, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi Slovenija soočena z novimi izzivi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja situacijo in že pripravlja morebitne scenarije za ponovni izbruh virusa.

Neenakosti v zdravstveni oskrbi – ključen problem prihodnosti

Profesor Whitty je v svojem govoru še poudaril, da neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev predstavljajo velik izziv pri spopadanju s prihodnjimi pandemijami. Po njegovih besedah moramo že zdaj začeti reševati te neenakosti, saj bomo v nasprotnem primeru ob naslednji pandemiji še bolj ranljivi. “Če ne bomo resno pristopili k reševanju teh problemov zdaj, ko imamo še čas, bo naslednja pandemija še hujša,” je dodal Whitty.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji trenutno sicer ni takojšnjih znakov ponovitve pandemije, a mnogi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključno, da se pripravimo na prihodnje izzive. Opozorila o pomanjkanju zdravstvenega osebja in neenakostih v dostopu do storitev so aktualna tudi pri nas. Epidemija COVID-19 je tudi v Sloveniji razkrila nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju intenzivne nege in razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Kot smo se naučili iz preteklih izkušenj, se pandemije širijo hitro, zato bo ključnega pomena, da okrepimo naš zdravstveni sistem, predvsem na področju preventive in odziva na izredne zdravstvene razmere.

Ne glede na to, ali bo naslednja pandemija udarila čez nekaj let ali desetletij, je profesor Whitty prepričan, da je njena ponovitev neizogibna. “Ne smemo biti nepripravljeni. Naslednja pandemija je samo vprašanje časa.” Njegova opozorila naj bodo tudi za Slovenijo opomin, da se moramo pravočasno pripraviti na morebitne prihodnje krizne razmere in izpopolniti svoj zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik