Unovčevanje kriptodobičkov v Sloveniji: Kdaj vam bo FURS potrkal na vrata?
V zadnjih letih so kriptovalute postale finančni fenomen, ki ne le vznemirja vlagatelje, temveč tudi davčne organe. Slovenci smo vedno bolj navdušeni nad priložnostmi, ki jih ponujajo Bitcoin, Ethereum in drugi digitalni kovanci, a ključno vprašanje ostaja: Kdaj nas bo FURS obdavčil? Čeprav obdavčitev v Sloveniji na prvi pogled deluje preprosto, se podrobnosti hitro zapletejo, še posebej, ko gre za interpretacijo zakonodaje.
Fizične osebe: Ne obdavčeni, a ne vedno
Dobra novica za priložnostne vlagatelje: Če kupite kriptovaluto, jo nekaj časa hranite in nato prodate z dobičkom, vam ni treba plačati davka na dobiček. Slovenija kriptovalute obravnava kot premično premoženje, kar pomeni, da dobički iz njihove prodaje niso predmet obdavčitve z dohodnino – vsaj za zdaj. A pozor: ta izjema velja le, če trgovanje s kriptovalutami ni vaša osnovna dejavnost.
Kaj pa, če pogosto trgujete? Situacija se takoj zaplete, če FURS ugotovi, da vaše trgovanje presega okvirje običajnega vlaganja in postane “opravljanje dejavnosti”. To pomeni, da bi morali svoje aktivnosti prijaviti kot podjetniško dejavnost, pri čemer bi dobički postali predmet obdavčitve.
Kaj šteje za dejavnost? FURS ima svoja pravila
Tukaj nastopi sivina. Kdaj je posameznik zgolj vlagatelj in kdaj podjetnik? FURS to določa na podlagi več dejavnikov, med drugim:
- Števila transakcij: Če redno trgujete (recimo vsak teden), to lahko kaže na organizirano dejavnost.
- Obsega poslovanja: Če skupni promet dosega visoke vrednosti (npr. več sto tisoč evrov), FURS pozornost usmeri na vas.
- Frekvence in namena: Trgovanje “za hobi” v prostem času, ob redni zaposlitvi, bo manj verjetno obravnavano kot dejavnost.
Praktičen primer: Če v enem letu opravite 15 transakcij in zaslužite 20.000 €, to FURS verjetno ne bo zanimalo. A če opravljate 200 transakcij na mesec in dobiček znaša 200.000 €, se situacija korenito spremeni. FURS bo to skoraj zagotovo obravnaval kot dejavnost.
Kaj to pomeni za davke?
Ko FURS ugotovi, da gre za dejavnost, se dobički obravnavajo kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To pomeni, da ste obdavčeni bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi po sistemu normiranih odhodkov. V obeh primerih so davki višji kot pri običajnem vlaganju, kar lahko močno vpliva na vaš končni donos.
Kaj se obeta v prihodnje?
Čeprav Slovenija trenutno ponuja relativno ugoden režim za kriptovalute, spremembe že trkajo na vrata. FURS je predlagal nov davek na unovčevanje kriptovalut, po katerem bi se obdavčilo vsak dvig ali porabo kriptovalut, pri čemer bi bila stopnja 10 %, a z oprostitvijo za prihodke do 15.000 € letno.
Kaj to pomeni za male vlagatelje? Če prodajate kriptovalute za manj kot 15.000 € na leto, bi bili oproščeni davka. Če pa presežete to mejo, bi se vsak dodaten evro obdavčil po stopnji 10 %. Za mnoge bi to pomenilo, da bodo morali začeti natančneje spremljati svoje transakcije.
Mednarodna perspektiva
Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer so dobički iz kriptovalut za fizične osebe (ki ne opravljajo dejavnosti) še vedno neobdavčeni. V Italiji, Nemčiji in Avstriji so dobički iz kriptovalut obdavčeni kot dobički iz kapitala, pogosto po stopnji 25 % ali več. A hkrati Slovenija zaostaja pri regulaciji – medtem ko države, kot je Nemčija, uvajajo celostne zakone za trgovanje s kriptovalutami, slovenski sistem še vedno temelji na individualni interpretaciji.
Napisal: E. K.
Vir: Bloomberg Adria, Freepik