Leta 2007, ko je Steve Jobs predstavil prvi iPhone, je bilo jasno, da Apple ne bo zgolj še eno tehnološko podjetje – postavljal bo pravila, ustvarjal ekosistem, v katerem bo imel popoln nadzor nad tem, kaj uporabniki lahko namestijo in kaj ne. Toda danes, skoraj dve desetletji kasneje, se ta nadzor maje pod težo novih evropskih regulativ.

Apple je bil prisiljen omogočiti dostop do prve pornografske aplikacije na iPhonih, kar je posledica zakona o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA), ki tehnološkim velikanom nalaga odprtje svojih ekosistemov za alternative tretjih oseb. Tako je prek alternativne trgovine AltStore PAL zdaj dostopna aplikacija Hot Tub, ki uporabnikom ponuja vsebine s Pornhuba, največje spletne platforme za odrasle.

A čeprav bi marsikdo to videl kot zmago svobode in konca Applovega monopolnega nadzora, podjetje ni navdušeno nad spremembami. Njihova skrb? Varnost uporabnikov, zaščita mladoletnikov in zaupanje v blagovno znamko.

Konec Applovega “čistega” ekosistema?

Apple je bil od nekdaj znan po strogih smernicah, ko je šlo za vsebine v njihovi trgovini App Store. Aplikacije z erotičnimi ali pornografskimi vsebinami? Nikakor. Medtem ko so Android uporabniki že dolgo imeli dostop do vsega mogočega, je Apple gradil svojo podobo na varnosti, zaupanju in vsebini, ki je primerna za vsakogar.

Toda EU je odločila drugače. Zakon DMA, ki je stopil v veljavo, Applu ni dal izbire – moral je odpreti vrata alternativnim trgovinam, kar pomeni, da zdaj tudi na iPhonih obstajajo aplikacije, ki nikoli ne bi prestale strogih App Store pravil. Hot Tub je šele začetek.

Apple se s tem ne strinja. Njihov predstavnik je izjavil:
“Zelo smo zaskrbljeni zaradi varnostnih tveganj, ki jih tovrstne trde pornografske aplikacije ustvarjajo za uporabnike v EU, zlasti otroke.”

Toda, je Apple res žrtev situacije – ali le slabo skriva svojo jezo zaradi izgube nadzora?

Varnost ali cenzura? Apple proti EU

Apple trdi, da je prisilno odpiranje ekosistema nevarna poteza, ki ogroža uporabnike. Po njihovem mnenju so alternative, kot je AltStore PAL, manj regulirane in potencialno nevarne, saj ne gredo skozi enako strog varnostni postopek kot aplikacije v uradnem App Storu.

Toda po drugi strani – ali Apple dejansko skrbi za uporabnike, ali le za svoj poslovni model?

Evropska komisija zagovarja svojo odločitev in poudarja, da so uporabniki preveč odvisni od nadzora velikih tehnoloških podjetij. Po njihovem mnenju Apple s svojim monopolom preprečuje inovacije, omejuje izbiro in izsiljuje razvijalce, da plačujejo visoke provizije za aplikacije v App Storu.

Francisco Jeronimo, analitik pri IDC, opozarja na mogoče dolgoročne posledice:
“Ljudje, katerih iPhoni bodo okuženi z zlonamerno programsko opremo, ne bodo razmišljali o tem, kdo je dejansko odgovoren. Krivili bodo Apple.”

In prav to je težava. Apple je desetletja gradil podobo popolne varnosti – zdaj pa mu EU vztrajno odteguje to prednost.

Ali je Hot Tub le začetek?

Kar se danes zdi zgolj ena pornografska aplikacija, je v resnici prelomni trenutek za Applov ekosistem. Če je zdaj mogoče na iPhonu brez App Store pravil dostopati do takšnih vsebin, kaj sledi?

• Kmalu več alternativnih trgovin? Google Play, Epic Store in druge platforme, ki ponujajo aplikacije, ki jih Apple običajno ne bi dovolil?
• Manj nadzora nad varnostjo? Applova skrb je, da bi s tem na iPhone lažje prodrla zlonamerna programska oprema.
• Novi pravni zapleti? Čeprav Apple zdaj sledi EU pravilom, bodo morda kmalu morali razmisliti, kako zaščititi svojo znamko pred morebitnimi posledicami odprtega sistema.

Hot Tub je prvi primer – a zagotovo ne zadnji.

Kaj to pomeni za uporabnike iPhonov v EU?

V teoriji več svobode – več možnosti izbire, več aplikacij brez Applovih omejitev. A tudi več tveganj. Apple opozarja na varnostna tveganja in možnosti zlorab, Evropska komisija pa pravi, da je to korak k odprtemu in bolj konkurenčnemu tehnološkemu trgu.

Se bo Apple boril proti tej novi realnosti ali pa se bo moral prilagoditi? Ena stvar je jasna – iPhoni niso več to, kar so nekoč bili.

Napisal: E. K.

Vir: Apple, Freepik

Z novim letom prihajajo spremembe, ki bodo vplivale na naše navade – in zabojnike za smeti. Od 1. januarja 2025 bo odlaganje tekstila v črne zabojnike prepovedano. Posteljnina, brisače, zavese, stara oblačila in drugi tekstilni izdelki bodo morali najti novo pot: zabojnike za rabljena oblačila ali namenske zbiralnice. Ali se zavedamo, kako velik izziv to prinaša?

Tekstil – od odpadka do priložnosti

Tekstilni odpadki so dolgo veljali za enega bolj zapostavljenih problemov, saj jih je večina končala na odlagališčih ali v sežigalnicah, kjer so postali neuporaben pepel. Z novimi pravili Evropske unije pa bo tovrstna praksa postala preteklost. Cilj sprememb je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje ponovne uporabe materialov.

Philip Heldt, strokovnjak iz Severnega Porenja-Vestfalije, opozarja, da tekstila ne smemo podcenjevati – povzroča več emisij kot celoten mednarodni letalski in pomorski promet skupaj. Čeprav tehnologija za reciklažo obstaja, je sintetična vlakna, kot je poliester, težko obdelati, kar pomeni, da se večina teh materialov sežge.

Nemčija pripravljena, Slovenija v pričakovanju

Nemčija, ki ima dolgo tradicijo zbiranja rabljenih oblačil, je relativno dobro pripravljena na nove zahteve. Tamkajšnji prebivalci že desetletja odlagajo oblačila v namenske zabojnike, kar omogoča nadaljnjo obdelavo in uporabo. Vendar je težava globlja: hitra moda in cenovno dostopni materiali, kot je poliester, predstavljajo oviro za učinkovito reciklažo. Večina sintetičnih vlaken se zaradi zapletenih postopkov obdelave še vedno sežiga, kar pomeni, da ekološki potencial ostaja neizkoriščen.

Slovenija se na takšno uredbo šele pripravlja. Čeprav se zbiranje tekstila počasi širi, bo potrebnih več zabojnikov, več osveščanja in več raziskav na področju obdelave tekstilnih odpadkov. Ali smo pripravljeni na ta izziv? To bo odvisno od hitrosti prilagajanja in sodelovanja lokalnih skupnosti, podjetij ter zakonodajalcev.

Hitra moda – zakaj je tako težko?

Težava ni le v tem, kam bomo odložili odpadni tekstil, temveč tudi v tem, kako ga izdelujemo. Oblačila iz poliestra, ki so cenejša od naravnih materialov, so pogosto izdelana kot mešanica sintetičnih in naravnih vlaken. To mešanje vlaken je glavni razlog, zakaj je recikliranje tako zapleteno, saj ločevanje posameznih komponent zahteva drage in zapletene postopke.

Ironično je, da hitra moda, ki obljublja dostopnost in svežino, ustvarja okoljsko breme, ki presega njeno kratkoročno uporabnost. Tkanine, ki jih kupimo danes, so lahko jutri odpadek, a nov sistem odlaganja tovrstnih izdelkov odpira možnosti za bolj trajnostno prihodnost.

Kaj to pomeni za nas?

Od novega leta bomo morali vsak tekstilni kos, ki ga ne potrebujemo več, odložiti v namenske zabojnike za rabljena oblačila ali ga dostaviti v zbirne centre. Tudi posteljnina in zavese bodo morale iz črnega zabojnika. Čeprav se morda zdi, da gre za dodatno nalogo, je to priložnost za razmislek o naših potrošniških navadah.

Morda se bodo mnogi vprašali: “Kam naj zdaj dam stare brisače ali zmečkana oblačila, ki so neuporabna?” Odgovor je preprost: vedno obstajajo možnosti donacije ali kreativne ponovne uporabe. Stara majica lahko postane krpa za čiščenje, obrabljena posteljnina pa polnilo za ročna dela.

Prvi korak k boljši prihodnosti

Evropska unija z novo zakonodajo odpira vrata k bolj trajnostni prihodnosti, kjer odpadki ne bodo več končni cilj, temveč začetek novega kroga. Tekstil, ki ga danes vržemo stran, lahko postane surovina za nova oblačila, pohištvo ali celo izolacijske materiale.

Seveda pa sprememba ne bo mogoča brez sodelovanja nas vseh. Pravilno odlaganje tekstila je le en korak – pomembno je, da zmanjšamo nepotrebne nakupe in podpremo trajnostne blagovne znamke.

Trajnost v naših rokah

Novo leto prinaša priložnost za spremembe – in te se začenjajo v naših domovih. S pravilnim ravnanjem s tekstilnimi odpadki ne bomo le izpolnjevali novih pravil, ampak bomo prispevali k čistejšemu planetu. Manj črnih zabojnikov, več odgovornih odločitev in korak k trajnostni prihodnosti. Ali ste pripravljeni sodelovati?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ko se na evropskem trgu avtomobilov začenja napetost, ki jo povzroča drastična sprememba predpisov o emisijah CO2, so evropski proizvajalci avtomobilov že začeli prilagajati cene svojih vozil. Z novim letom v veljavo stopijo strožja pravila EU, ki od proizvajalcev zahtevajo, da prodajo vsaj petino svojih vozil kot električna, da se izognejo visokim kaznim. Vse to vodi v presenetljiv preobrat: cene bencinskih avtomobilov rastejo, medtem ko električna vozila postajajo bolj dostopna.

Zakaj bencinski avtomobili postajajo dražji?

Zdravje avtomobilske industrije je v zadnjih letih že tako ali tako precej porazno – prodaja je upadla, avtomobilske znamke pa se trudijo uskladiti proizvodnjo z vedno večjimi okoljskimi pritiski. Z začetkom leta 2025 bodo evropski zakonodajalci močno zaostrili pravila o emisijah CO2, s čimer bodo proizvajalci avtomobilov morali prodati več električnih vozil, da bi dosegli cilje. To pomeni, da bodo morali zvišati cene tistih vozil, ki še vedno prispevajo k onesnaževanju zraka – predvsem bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Analitiki že napovedujejo, da se bodo cene bencinskih modelov zaradi novih predpisov zvišale za več sto evrov, kar je že opaziti pri večjih avtomobilskih proizvajalcih, kot so Volkswagen, Renault in Stellantis. Tako je Peugeot v Franciji za 500 evrov zvišal cene svojih bencinskih vozil, medtem ko je Renault cene nekaterih modelov zvišal za 300 evrov. Vse to so očitni poskusi, da bi omejili povpraševanje po avtomobilih z višjimi emisijami in povečali prodajo električnih vozil, katerih proizvodnja je sicer dražja. In čeprav se zdi ta strategija smiselna z vidika emisij, se je vprašanje, ali se bodo kupci pripravljeni odločiti za dražja bencinska vozila v času ekonomske negotovosti.

Električna vozila: Popusti in nižje cene, vendar ali bodo dovolj privlačna?

Vendar pa proizvajalci ne ostajajo pasivni. Na drugi strani so električna vozila, ki postajajo vse bolj dostopna. Za razliko od bencinskih avtomobilov, so cene električnih modelov začele padati – Volkswagen je na primer znižal ceno svojega modela ID.3, ki je sedaj na voljo za manj kot 30.000 evrov, brez vključenih subvencij. V Evropi so številni proizvajalci avtomobilov že začeli ponujati popuste, da bi spodbudili prodajo električnih vozil, čeprav so ti še vedno nekoliko dražji od bencinskih vozil.

A tu se pojavi vprašanje – bodo ti popusti dovolj, da bodo potrošniki prešli na električna vozila, ki imajo pogosto višjo začetno ceno? Ali so subvencije in popusti res dovolj, da bodo električni avtomobili postali prava alternativa za vse? In kako se bodo ljudje odzvali na te nove cene in spodbude? Čeprav so cene na začetku leta že precej nižje, pa analitiki opozarjajo, da bi lahko neusklajenost med bencinskimi in električnimi vozili vplivala na prodajne cilje in dobičke avtomobilskih podjetij.

Kdo bo plačal ceno?

Seveda pa ni vse tako preprosto, kot se morda zdi. Povečanje cen bencinskih vozil lahko pomeni zmanjšanje prodaje teh modelov, kar bo imelo negativen vpliv na celotno avtomobilsko industrijo, vključno z dobavitelji. Vsi tisti, ki so povezani z avtomobilsko industrijo – od proizvajalcev komponent do distributerjev, se bodo soočili s težavami, saj bodo izgube zaradi manjše prodaje avtomobilov s termičnim motorjem morali preprosto pokriti.

Tako se izkaže, da bi lahko strategija dviga cen bencinskih vozil povzročila negativen učinek v celotni verigi, saj bodo ti avtomobili postali dražji za proizvajalce in potrošnike. A hkrati se lahko zgodi, da bo višja cena teh avtomobilov v kombinaciji z večjimi popusti na električna vozila povzročila hitrejši prehod na bodoče zelene alternative. To bi lahko vodilo v še večje prilagajanje na novo okolje, kjer bodo okoljski cilji in zakonodaja vedno bolj oblikovali avtomobilski trg.

Kakšna bo prihodnost avtomobilizma v Evropi?

Torej, kaj to pomeni za avtomobilsko industrijo in potrošnike v prihodnosti? Visoke cene bencinskih vozil in popusti na električne modele niso le odgovor na zakonodajne spremembe, temveč so začetek prehoda na nov način razmišljanja o mobilnosti. Kot že kažejo prve cenovne strategije in spremembe, bo industrija avtomobilov v prihodnjih letih prešla v novo fazo. Na koncu bo najverjetneje elektrifikacija postala prevladujoča, a vprašanje je, kako hitro bodo potrošniki sprejeli te spremembe in kako bo to vplivalo na celotno gospodarsko sliko. Zato ostaja bodočnost avtomobilizma v Evropi vse bolj odvisna od tega, kako se bodo avtomobilski proizvajalci prilagodili novim realnostim, zakonodaji in potrošniškim navadam.

Napisal: E. K.

Vir: Reuters, Freepik