Razlike v plačah med izvršnimi direktorji in običajnimi delavci v Evropi razkrivajo osupljivo sliko sodobnega gospodarstva. Medtem ko so izvršni direktorji 100 največjih evropskih podjetij leta 2023 zaslužili povprečno kar 4,15 milijona evrov na leto, povprečni delavec v Evropski uniji ni presegel 37.863 evrov letne plače. Razmerje? Direktorji zaslužijo več kot 110-kratnik povprečne plače svojih zaposlenih.

Direktorji v milijonskem klubu

Razumevanje teh razlik zahteva globlji vpogled v strukturo nagrajevanja najvišjih položajev v podjetjih. Osnovna mediana plača direktorjev je znašala 1,571 milijona evrov, pri čemer bonusi pogosto dvignejo skupni znesek nad 4 milijone evrov. A še bolj presenetljive so nagrade v podjetjih z izjemno visoko tržno kapitalizacijo, kjer lahko mediana plač preseže 2 milijona evrov.

Države z najvišjimi plačami izvršnih direktorjev so bile leta 2023 Nemčija (1,455 milijona evrov), Švedska (1,36 milijona evrov) in Francija (1,275 milijona evrov). Združeno kraljestvo in Italija sta, zanimivo, zaostajali za pričakovanji glede na velikost svojih gospodarstev, a vseeno ohranili mediano nad 1 milijonom evrov.

Kje so delavci v tej enačbi?

Medtem ko najvišje plače blestijo v milijonih, povprečne plače zaposlenih v EU ponujajo povsem drugačno sliko. Leta 2023 je povprečna prilagojena letna plača v EU znašala 37.863 evrov, a ta številka skriva ogromne razlike med državami.

V Bolgariji, najrevnejši članici EU, je povprečna plača znašala komaj 13.503 evrov – kar je manj kot mesečna plača mnogih direktorjev. Na drugem koncu spektra je Luksemburg, kjer povprečni zaposleni zasluži 81.064 evrov letno. Ta razkorak poudarja, kako raznolike so evropske ekonomije, a tudi, kako neenakomerno je razporejeno bogastvo.

Med največjimi gospodarstvi EU je bila Nemčija znova vodilna, z letno povprečno plačo 50.988 evrov, medtem ko so v Franciji zaposleni zaslužili 46.662 evrov. Italija in Španija sta ostali blizu povprečja EU, s plačami okoli 32.700 evrov.

Premoženjska neenakost: Brez dna za nekatere, nebesa za druge

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) opozarja, da takšna neenakost ni zgolj etično vprašanje, temveč predstavlja tudi ekonomski in demokratični problem. Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je poudarila: “Nespodobna razlika v plačah med direktorji in delavci kaže na potrebo po uravnoteženju gospodarstva. Bolj pravična porazdelitev bogastva bi lahko izboljšala konkurenčnost, zmanjšala pomanjkanje delovne sile in okrepila zaupanje v demokratične institucije.”

Poročila razkrivajo, da najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva obvladuje kar 67 odstotkov premoženja v Evropi, medtem ko spodnjih 50 odstotkov prebivalstva skupaj poseduje le 1,2 odstotka bogastva. Ta številka ni zgolj hladna statistika, temveč realnost, ki vpliva na socialno kohezijo in zaupanje v institucije.

Kaj lahko storimo?

Razprava o plačnih razlikah ni nova, a njena intenzivnost narašča, saj postajajo razlike vedno bolj očitne. Rešitve, ki vključujejo kolektivne pogodbe, višjo minimalno plačo in omejitve nagrad na najvišjih položajih, postajajo nujne. Poleg tega je potrebno več osredotočenja na izboljšanje transparentnosti plač ter enotnejše obdavčevanje visoko plačanih posameznikov.

Evropa se sooča z izzivom, ki presega zgolj številke – gre za vprašanje pravičnosti, družbene stabilnosti in zaupanja v sistem. Ko izvršni direktorji prejemajo milijonske nagrade, povprečni delavec pa komaj shaja, se zastavlja ključno vprašanje: ali je tak sistem dolgoročno vzdržen? Odgovor na to vprašanje bo odločil, kakšna prihodnost čaka evropsko gospodarstvo in družbo kot celoto.

Napisal: E. K.

Vir: EuroNews, Freepik

Z letom 2025 bo Evropska unija uvedla sistem ETIAS (European Travel Information and Authorization System), ki bo obvezen za vse državljane več kot 60 tretjih držav, med njimi tudi Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Črne gore. Ta novost prinaša pomembne spremembe za vse, ki načrtujejo potovanje v schengensko območje – bodisi za turizem, poslovne namene ali tranzit. Kaj to pomeni v praksi in kako se pripraviti na nova pravila?

Kaj je ETIAS in zakaj je potreben?

ETIAS ni klasičen vizum, ampak potovalna odobritev, ki bo obvezna za vse, ki za vstop v EU trenutno ne potrebujejo vizuma. EU želi s tem ukrepom okrepiti varnost svojih meja in bolj učinkovito spremljati migracijske tokove ter preprečevati varnostne grožnje. Podobne sisteme že poznajo ZDA (ESTA), Kanada in Avstralija.

“ETIAS je ključni korak naprej pri zaščiti schengenskega območja,” pravijo v Evropski komisiji. Omogočil bo preverjanje potnikov pred njihovim prihodom, kar bo zmanjšalo tveganja povezana z nezakonitimi migracijami in kriminalnimi dejavnostmi.

Kako deluje postopek pridobitve ETIAS?

Postopek za pridobitev potovalne odobritve ETIAS bo potekal prek spleta in bo, vsaj na papirju, hiter in enostaven:

1. Izpolnjevanje obrazca: Potniki bodo morali prek uradne spletne strani izpolniti obrazec z osnovnimi osebnimi podatki (ime, priimek, rojstni datum), informacijami o potnem listu ter načrtovanem potovanju (država prvega vstopa v EU). Obrazec bo vključeval tudi nekaj varnostnih vprašanj, kot so pretekla kazenska evidenca, zdravstveno stanje ali zavrnitve vstopa v EU v preteklosti.
2. Plačilo pristojbine: Za vsako vlogo bo treba plačati pristojbino v višini sedmih evrov. Otroci, mlajši od 18 let, in starejši od 70 let bodo oproščeni plačila.
3. Avtomatizirano preverjanje: Sistem bo podatke iz vloge preveril v različnih bazah, kot so Europol, Interpol, VIS (Visa Information System) in druge. Če ne bo zabeležene nobene rizične informacije, bo odobritev izdana v nekaj minutah.
4. Ročna obdelava v primeru dvomov: Če bo sistem zaznal morebitne neskladnosti ali rizične podatke, bo prošnjo dodatno obravnaval nacionalni organ ETIAS v roku 96 ur. Če bo prošnja zavrnjena, bo prosilec obveščen o razlogih in imel možnost pritožbe.

Koliko časa bo veljala ETIAS avtorizacija?

Potovalna odobritev ETIAS bo veljala tri leta ali do izteka veljavnosti potnega lista, s katerim je bila pridobljena – kar koli nastopi prej. V tem obdobju bo potnikom omogočen večkratni vstop v schengensko območje, vendar z omejitvijo bivanja: največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Kdo bo moral pridobiti ETIAS?

Nova pravila bodo zadevala državljane več kot 60 držav, med njimi:

• Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora,
• Združene države Amerike, Kanada, Avstralija, Japonska,
• države Latinske Amerike, kot so Argentina, Brazilija in Mehika.

ETIAS bo obvezen za vse oblike potovanja – letalski, kopenski ali pomorski prevoz. Prevozniki bodo morali pred vkrcanjem preveriti, ali potniki imajo veljavno potovalno odobritev.

Izjeme in posebni primeri

Izjeme od ETIAS bodo veljale za:

• Diplomate in uradnike, ki potujejo v okviru svojih dolžnosti.
• Humanitarne delavce in zdravstveno osebje, ki nujno vstopajo v EU.
• Potnike z nujnimi primeri, za katere bo omogočen pospešen postopek obravnave.

Kako bo ETIAS vplival na potovanja?

Nova pravila bodo zagotovo vplivala na načrtovanje potovanj, saj bo treba pridobiti avtorizacijo pred vkrcanjem na letalo, ladjo ali avtobus proti EU. Čeprav se sedem evrov zdi minimalen strošek, lahko postopek zaplete nepričakovane zavrnitve zaradi neskladnosti v podatkih ali preteklih težav z zakonodajo.

ETIAS ne bo nadomestil klasičnega vizuma za tiste, ki načrtujejo daljše bivanje, delo ali študij v EU. Omogoča le kratkoročno bivanje, zato potniki ne bodo imeli pravice do zaposlitve ali daljšega izobraževanja.

Napisal: E. K.

Vir: www, Shutterstock

V Evropi, kjer staranje prebivalstva postaja eden ključnih družbenih izzivov, vse več pozornosti posvečamo delovni aktivnosti upokojencev. Eurostatova raziskava za leto 2023 razkriva zanimive razlike med evropskimi državami, pri čemer je Slovenija z zgolj 8 % delovno aktivnih upokojencev med državami z najnižjim deležem, precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 13 %.

Estonija in baltske države na vrhu – zakaj tako visoke številke?

Na vrhu lestvice delovno aktivnih upokojencev kraljuje Estonija, kjer 54,9 % prejemnikov prve pokojnine nadaljuje z delom. Podobno je v Latviji (44,2 %) in Litvi (43,7 %). Baltske države se tu izstopajo iz dveh ključnih razlogov: nižje pokojnine spodbujajo ljudi, da nadaljujejo z delom, hkrati pa njihova kultura cenjenja dela in ohranjanja produktivnosti igra pomembno vlogo.

V Sloveniji? Slika je precej drugačna. Z le 8 % delovno aktivnih upokojencev se Slovenija uvršča med države z najnižjimi deleži, skupaj z Romunijo (1,7 %), Grčijo (4,2 %) in Španijo (4,9 %). Zakaj ta razkorak? Finančni pogoji, družbena pričakovanja in zakonodaja se združujejo v realnost, kjer delo po upokojitvi pogosto ni prva izbira.

Zakaj nekateri upokojenci delajo dlje?

Raziskava razkriva večplastne razloge, zakaj ljudje po prejemu pokojnine nadaljujejo z delom. Za 36,3 % je to užitek v delu in občutek produktivnosti, medtem ko jih 28,6 % dela zaradi finančnih potreb. Ostali navajajo socialno povezanost (11,2 %), finančno privlačnost dela (9,1 %) in okoliščine, kot je še vedno zaposlen partner (3,5 %).

Danska, Nizozemska in Italija izstopajo kot države, kjer uživanje v delu prevladuje kot glavni razlog. Na Danskem kar 61 % delovno aktivnih upokojencev ostaja na delovnem mestu, ker preprosto uživajo v delu, podobno na Nizozemskem (59,6 %) in v Italiji (51,7 %).

Po drugi strani Ciper, Romunija in Bolgarija izstopajo kot države, kjer finančna potreba prevladuje. Na Cipru kar 68,6 % ljudi nadaljuje delo zaradi ekonomske nuje, v Romuniji 54,3 % in v Bolgariji 53,6 %.

Slovenija: užitek v delu ali finančna potreba?

V Sloveniji je slika nekoliko mešana. Kar 45 % delovno aktivnih upokojencev poroča, da nadaljujejo delo zaradi uživanja v njem in občutka produktivnosti, medtem ko 15 % navaja finančne potrebe. Preostali razlogi vključujejo socialno povezanost ali druge osebne motive.

Kaj omogoča slovenska zakonodaja? Slovenski sistem ponuja več možnosti za kombiniranje dela in prejemanja pokojnine. Upokojenci lahko delajo ob prejemanju polne ali delne pokojnine, obstaja pa tudi možnost reaktivacije, kjer se prejemanje pokojnine začasno prekine, posameznik pa nadaljuje z delom.

Čeprav je delež delovno aktivnih upokojencev v Sloveniji trenutno nizek, možnosti za izboljšanje obstajajo. Zakonodajne prilagoditve, ki spodbujajo delo po upokojitvi, skupaj z osveščanjem o prednostih aktivnega staranja, bi lahko spremenile dinamiko.

Napisal: E. K.

Vir: Eurostat, Freepik

Apple se je znova znašel v središču pozornosti Evropske komisije zaradi domnevnih praks geoblokiranja, ki naj bi diskriminirale evropske potrošnike glede na njihov kraj prebivališča. Mreža nacionalnih organov za varstvo potrošnikov (CPC) in Evropska komisija sta podjetje pozvali, naj preneha z izvajanjem več potencialno prepovedanih praks geoblokiranja.

Kaj je geoblokiranje?

Geoblokiranje pomeni omejevanje dostopa do določenih storitev ali vsebin na podlagi geografske lokacije uporabnika. V praksi to pomeni, da uporabniki iz določenih držav ne morejo dostopati do enakih vsebin ali storitev kot uporabniki iz drugih držav.

Očitanje Applu

Mreža CPC je ugotovila, da Apple izvaja geoblokiranje v svojih medijskih storitvah, kot so App Store, Apple Arcade, Music, iTunes Store, Books in Podcasts. Med glavnimi očitki so:

• Različni vmesniki glede na državo: Uporabniki lahko dostopajo le do vmesnika, izdelanega za državo, v kateri so registrirali svoj Applov račun. Pri poskusu spremembe tega vmesnika se soočajo s precejšnjimi težavami.
• Omejitve pri plačilnih sredstvih: Uporabniki lahko pri nakupih v medijskih storitvah uporabljajo samo plačilna sredstva, izdana v državi, v kateri so registrirali svoj Applov račun.
• Omejitve pri prenosu aplikacij: Potrošniki ne smejo prenašati aplikacij, ki so na voljo v drugih državah. Trgovina App Store namreč ne omogoča dostopa do različice druge države.

Reakcija Evropske komisije

Evropska komisija je poudarila, da takšne prakse kršijo pravila Evropske unije proti geografskemu blokiranju, ki so bila sprejeta leta 2018 in veljajo za vse trgovine z aplikacijami, ki delujejo na evropskem skupnem trgu. Apple ima zdaj en mesec časa, da odgovori na ugotovitve mreže CPC in predlaga, kako bo odpravil te prakse. Če tega ne stori, mu lahko grozijo ukrepi nacionalnih oblasti.

Pretekle kazni

Marca letos je Evropska komisija Applu naložila 1,84 milijarde evrov kazni zaradi domnevnega kršenja pravil konkurence v svoji trgovini aplikacij App Store, po pritožbi tekmeca na področju glasbenega pretakanja Spotify.

Kaj to pomeni za uporabnike?

Če bo Apple prisiljen spremeniti svoje prakse, bodo evropski uporabniki morda pridobili enak dostop do vseh Applovih storitev, ne glede na državo prebivališča. To bi lahko pomenilo večjo izbiro aplikacij, enotne cene in možnost uporabe različnih plačilnih sredstev.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

Zadnjo nedeljo v oktobru v Sloveniji začne veljati zimski čas, torej bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj 27. 10. ob 3. uri zjutraj. Zimski čas se začne zadnji vikend v oktobru in konča zadnji vikend v marcu, ko se s premikom ure za eno uro naprej ponovno začne poletni čas.

Vendar, ali veste, zakaj to pravzaprav počnemo?

Idejo o premiku časa je leta 1784 prvi predlagal ameriški politik Benjamin Franklin, ki je menil, da bodo ljudje prihranili sveče, če vstanejo eno uro prej. A ni bil edini. Novozelandski entomolog in astronom George Vernon Hudson je leta 1895 predlagal, da bi kazalce premaknili celo za dve uri naprej, saj je potreboval sončno svetlobo za popoldansko zbiranje insektov. Podobno idejo je imel tudi Britanec William Willet, znan gradbenik ter ljubitelj golfa in narave. William je verjel, da bi premik ure naprej omogočil ljudem več časa za preživljanje v naravi.

Med prvo svetovno vojno je bila njegova ideja uresničena. Glavni razlog je bil prihranek energetskih virov med vojno. V Evropi je to najprej storila Nemčija, kmalu pa so ji sledile Velika Britanija, Rusija in ZDA. Evropska komisija je leta 2018 predlagala ukinitev sezonskega premikanja časa. Predlog je temeljil na mnenjih državljanov, analizah, strokovnih študijah, pogajanjih z Evropskim parlamentom in javnih posvetovanjih.

Ukinitev poletnega časa je bila sprva načrtovana za leto 2021, vendar se to ni zgodilo. V letih 2020 in 2021 se je Evropa, podobno kot preostali svet, ukvarjala z reševanjem zdravstvenih in gospodarskih posledic covida-19. Pobudnik ideje o prenehanju premikanja ure je bil nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vendar so se težave pojavile, ker se države na ravni EU niso mogle dogovoriti, kateri čas obdržati, zimski ali poletni, saj je vsaka država imela svoje preference. Zanimivo je, da v EU obstajajo tri časovne cone, če ne upoštevamo čezmorskih ozemelj držav članic zunaj evropske celine, pri čemer je največja srednjeevropska cona od Poljske do Španije. To pomeni, da bi se, na primer, ob sprejetju trajnega poletnega časa na zahodu in severozahodu celine pozimi zdanilo šele pozno dopoldne.

Kaj kažejo študije?

Študije kažejo, da se ljudje zaradi premikanja ure na splošno počutijo slabše in trpijo zaradi motenj t. i. cirkadianega ritma, imajo več težav s spanjem in občutijo utrujenost. Najbolj so prizadeti otroci in starejši. V kmetijstvu ima premikanje ure negativen učinek na pridelke in dobrobit živali ter moti bioritem živine, kar na primer vpliva na molžo krav. O izbiri trajnega poletnega ali zimskega časa odloča geografska lega države.

BRUSELJ – EU zahteva hitrejše vračanje nezakonitih migrantov

Evropska ljudska stranka (EPP) poziva k prenovi politike vračanja nezakonitih migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. EPP poudarja, da je trenutni sistem neučinkovit, saj je le eden od petih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, dejansko vrnjen v svojo izvorno državo. Ta situacija zahteva takojšnje ukrepanje za pospešitev postopkov vračanja, ki bi lahko prispevali k boljšemu upravljanju migracij v prihodnosti.

Evropski poslanec Tomas Tobé je v svojem govoru poudaril: “Če nimaš pravice bivati v Evropi, te ne sme biti tu. To je treba spremeniti.” Poudaril je, da bo nova Evropska komisija v prvih sto dneh po nastopu mandata predstavila nove zakonodajne predloge za hitrejše in učinkovitejše vračanje migrantov brez pravice do bivanja. Po Tobéjevih besedah je pomembno, da se odločitve o vračanju medsebojno priznavajo po celotni EU, kar bi olajšalo postopek vračanja in zmanjšalo birokratske ovire (poroča Euronews).

Evropa potrebuje celovito migracijsko strategijo

Poslanka Lena Düpont iz skupine EPP meni, da je prenova pakta o migracijah in azilu ključna, vendar ne zadostuje za reševanje trenutnih migracijskih izzivov. “Vozlišče za vračanje je ključno orodje pri teh prizadevanjih,” je dejala Düpontova in dodala, da bo nova infrastruktura omogočila pravično in učinkovito izvajanje postopkov vračanja (poroča Deutsche Welle). Opozorila je, da so številne države EU že preobremenjene s prošnjami za azil, zato mora biti proces vračanja hiter in odločen.

Obenem je poudarila pomen sodelovanja s tretjimi državami, kjer se začenja večina migracijskih poti. Takšno sodelovanje bo osrednjega pomena za zmanjšanje nezakonitih prihodov v EU in zaščito zunanjih meja. Nova migracijska strategija predvideva, da se bodo vključevale tudi tretje države, z namenom zmanjšanja pritiskov na evropske azilne sisteme.

Slovenija v središču migracijske poti

Slovenija se zaradi svoje lege na Balkanu že dolgo spopada z izzivi nezakonitih migracij. Balkan velja za eno glavnih poti za prehod migrantov v srednjo Evropo, kar povečuje pritisk na slovenske obmejne organe. Število nezakonitih prehodov je v zadnjem času naraslo, kar pomeni, da bo tudi Slovenija morala okrepiti sodelovanje z EU pri izvajanju nove migracijske politike.

Slovenski organi se zavedajo potrebe po hitrejših postopkih vračanja in sodelovanja z državami izvora. Pomembno bo zagotoviti, da se novi evropski predpisi hitro implementirajo na nacionalni ravni, da bi lahko obvladali povečan migracijski tok in zaščitili varnost svojih meja. Povečanje stopnje vračanja bo ključnega pomena za zmanjšanje obremenitve na azilni sistem in zagotavljanje stabilnosti v državi.

Trenutno stanje migracij v Sloveniji

V Sloveniji se število nezakonitih prehodov meje v zadnjih letih vztrajno povečuje. Po podatkih Policije je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavanih več kot 35.000 nezakonitih prehodov meje, kar je bistveno več kot v enakem obdobju lani. Večji delež teh migrantov prihaja iz držav, kot so Afganistan, Maroko in Pakistan, pri čemer Slovenija pogosto služi kot tranzitna država za nadaljevanje poti proti severnejši Evropi. Zaradi povečanega števila migrantov se slovenski azilni sistem sooča s precejšnjimi obremenitvami, saj je število vloženih prošenj za azil naraslo, medtem ko številni migranti nadaljujejo pot, preden se postopek sploh zaključi.

Izzivi pri upravljanju migracij v Sloveniji

Slovenija se sooča z izzivi pri zagotavljanju ustreznih kapacitet za namestitev migrantov, saj so obstoječi centri pogosto preobremenjeni. Poleg tega se povečuje pritisk na obmejne organe in varnostne službe, ki se trudijo obvladati naraščajoče število nezakonitih prihodov. Država si prizadeva za večje sodelovanje z državami EU, da bi dosegli hitrejše vračanje tistih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Sloveniji. Vendar pa ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti učinkovito upravljanje migracij in hkrati spoštovati človekove pravice ter mednarodne obveznosti, kar zahteva celovit pristop k reformi migracijske politike.

Nujnost reforme migracijskega sistema

Trenutni migracijski sistem v EU je pogosto tarča kritik, saj se postopki vračanja vlečejo več mesecev ali celo let, kar spodkopava zaupanje javnosti v migracijsko politiko. Evropski poslanci poudarjajo, da bodo nove reforme pripomogle k povečanju preglednosti in učinkovitosti migracijskega sistema, hkrati pa zagotovile spoštovanje človekovih pravic in mednarodnih obveznosti.

Da bi bila reforma uspešna, bo nujno potrebno sodelovanje vseh držav članic EU ter vzpostavitev skupnega sistema za obravnavo prošenj za azil in vračanje. Poleg tega bo treba povečati pritiske na tretje države, da sprejmejo nazaj svoje državljane, ki nimajo pravice bivati v EU, saj so ti dogovori ključen element nove migracijske strategije (poroča Politico).

Kaj prinaša prihodnost?

Prenovljena politika vračanja bi lahko postala pomemben del širše migracijske reforme, ki bi vključevala boljše upravljanje azilnih postopkov, zaščito zunanjih meja ter učinkovito vračanje nezakonitih migrantov. Če bodo predlagane spremembe uspešno uveljavljene, bi to lahko okrepilo zaupanje v evropski migracijski sistem in povečalo pripravljenost držav članic na skupno ukrepanje.

VIR: Euronews, Deutsche Welle, Politico

Napisal: N. Z.

Z novembrom 2024 bodo na mejah Evropske unije uvedena nova pravila za potnike, z namenom izboljšanja varnosti in nadzora nad gibanjem oseb iz tretjih držav. Ti ukrepi so predvsem usmerjeni na države izven Evropske unije, vključno z Zahodnim Balkanom, in bodo vplivali na vse, ki nameravajo potovati v schengensko območje.

Kaj prinaša sistem EES?

Eden ključnih novosti je uvedba Evropskega sistema vstopa/izstopa (EES), ki bo zamenjal dosedanje pečatenje potnih listov. Namesto tega bodo na mejnih prehodih zbirali biometrične podatke, vključno z otiski prstov in fotografijo obraza. Namen tega sistema je natančnejše beleženje vstopov in izstopov potnikov, kar bo olajšalo spremljanje njihovega bivanja v državah EU.

Prvi vstop v EU bo nekoliko daljši, saj bodo morali potniki na meji opraviti biometrično registracijo, ki bo veljala tri leta. Pri nadaljnjih prehodih meje bo dovolj zgolj skeniranje potnega lista na samopostrežnih kioskih, kar bo pospešilo postopek​.

ETIAS – dodatni sistem preverjanja

Poleg EES bo sredi leta 2025 uveden še sistem ETIAS. Gre za digitalno dovoljenje, ki bo potrebno za potovanje v EU za državljane iz tretjih držav brez vizumov. Prijava bo morala biti opravljena pred vsakim potovanjem, vključuje pa bo tudi plačilo pristojbine v višini 7 evrov, kar bo veljalo tri leta​.

Posledice in kako se pripraviti

Čeprav ta pravila ne predstavljajo vizumskega režima, kot se je sprva špekuliralo, gre za temeljitejši nadzor in registracijo potnikov. Potnikom svetujejo, da se na nov postopek pripravijo vnaprej, saj lahko ob prvem prehodu meje registracija traja več minut​.

Te spremembe so del širših prizadevanj EU za izboljšanje nadzora na mejah, kar bo pripomoglo k zmanjšanju ilegalnih migracij in povečanju varnosti. Čeprav bodo na začetku povzročale nekaj neprijetnosti, se pričakuje, da bodo dolgoročno pospešile proces prehajanja meja.

Napisal: E. K.

Vir: Nova.rs, Pixabay

V zadnjih desetih dneh so se v slovenskih medijih pogosto pojavljale teme povezane z nezakonitimi migracijami, ki so v letošnjem letu dosegle rekordne številke.

BREŽICE – „Torek, 20.8.2024 ob 00:40 – 27 novih. Tokrat so še zakurili ogenj. Spoštovani EU poslanci in #VladaRepublikeSlovenije se bo to kako zaustavilo? Res nimate nobene volje oz. želje, da bi zaščitili svoje ljudi? #MatjazNemec, #RomanaTomc, #MarjanSarec, #IrenaJoveva,#MilanZver, #VladimirPrebilic, #BrankoGrims, #MatejTonin, #ZalaTomasic.#PopTv, #RtvSlovenija, #PlanetTv, #EuropeanCommission,“ je na svojem Facebooku zapisal podžupan Brežice Bogdan Palovšnik, ki živi tik bo slovensko-hrvaški meji, vsak dan pa vestno beleži nezakonite migracije s Hrvaške v Slovenijo.

V nedeljo

„Nedelja, 11.08.2024 ob 05:58.uri. Avtobus pripelje cca. 25 mladeničev pred mejo. V slabih 5 minutah so že v Sloveniji, kljub ograji. Sledi ponovno preverjanje v registracijskem centru in prevoz naprej. Ta postopek je bil že narejen ob vstopu v HR in se spet ponavlja. Spoštovani EU poslanci. Matjaž Nemec, Romana Tomc, Marjan Šarec. Se bo kaj premaknilo, da se vse to zaustavi, da se bodo naŝi vaščani lahko normalno sprehajali po svojih dvoriščih? Bilo bi zelo lepo, da se vsi vsedete skupaj in naredite korak naprej za vse. Ne samo za naše vaščane, ampak za celotno Slovenijo. #IrenaJoveva, #MilanZver, #VladimirPrebilic, #BrankoGrims, #MatejTonin, #ZalaTomasic. #VladaRepublikeSlovenije,“ je Palovšnik opozoril 11. avgusta.

Številke letijo v nebo

V zadnjih desetih dneh so se v slovenskih medijih pogosto pojavljale teme povezane z nezakonitimi migracijami, ki so v letošnjem letu dosegle rekordne številke. Policija je do zdaj v letu 2024 obravnavala več kot 40.000 nezakonitih prehodov meje, kar predstavlja izjemno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Večina migrantov prihaja iz držav, kot so Afganistan, Maroko, Bangladeš, in Pakistan, ter vstopa v Slovenijo prek nekdanjih mejnih prehodov, cest in železnice, predvsem iz Hrvaške, ki je zdaj del schengenskega območja.

Slovenska vlada in policija se soočata z velikim pritiskom zaradi tega povečanega migracijskega vala. Izvajajo dodatne izravnalne ukrepe in sodelujejo s policijami sosednjih držav, da bi preprečili tihotapljenje ljudi, ki je močno povezano z nezakonitimi migracijami. Hkrati se soočajo z izzivi pri zagotavljanju zadostnih nastanitvenih kapacitet za prosilce za azil, saj so obstoječi azilni domovi že močno obremenjeni.

Slovenija ostaja prehodna država za večino migrantov, vendar se zaradi naraščajočih številk nezakonitih prehodov meje že opažajo prvi primeri incidentov, ki povzročajo skrbi v lokalnih skupnostih. Medtem ko vlada poskuša obvladovati situacijo, je tematika nezakonitih migracij postala tudi politično zelo občutljiva, z razdeljenimi mnenji glede učinkovitosti trenutnih ukrepov in politike odprtih vrat​.

Pestra so tudi poročila Policijske uprave Novo mesto:

16.8.

Policisti so med 14. 8. in 16. 8. na območju PP Brežice (Dobova, Obrežje, Rigonce, Loče,  Rakovec, Jereslavec, Jesenice na Dolenjskem, Slovenska vas, Podgračeno) izsledili in prijeli 120 državljanov Sirije, 118 državljanov Afganistana, devet državljanov Turčije, devet državljanov Indije, osem državljanov Iraka, pet državljanov Mongolije, pet državljanov Palestine, po štiri državljane Pakistana, Egipta, Maroka in Nepala, tri državljane Šrilanke, tri državljane Gambije, dva državljana Rusije, državljana Senegala, državljana Sierra Leone in državljana Irana. Na območju PP Črnomelj (Preloka, Vinica, Žuniči) so prijeli 20 državljanov Afganistana, 14 državljanov Maroka, šest državljanov Alžirije, štiri državljane Sirije, državljana Iraka in državljana Egipta. Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo, še niso zaključeni.

18.8.

Na območju policijske uprave Novo mesto so med vikendom prijeli 579 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za bivanje v Sloveniji oziroma so notranjo mejo EU prestopili na nezakonit način. Večino so prijeli v Posavju, 112 pa v Beli krajini, na območju policijske postaje Črnomelj (Marindol, Žuniči, Gorenjci, Preloka, Zilje, Vrhovci, Vukovci, Tribuče, Paunoviči).

19.8.

Na območju policijske uprave Novo mesto so obravnavali 176 tujih državljanov, ki so na nezakonit način prestopili notranjo mejo oziroma ne izpolnjujejo pogojev za bivanje na območju Slovenije. Večino so prijeli v Posavju (Rigonce, Kapele, Dobova, Obrežje, Rakovec, Krško, Slovenska vas, Čatež), sedem v Žužemberku in pet v Preloki. Postopki z njimi še niso zaključeni.

Policisti iz Dolenjskih Toplic so nekaj po dvanajsti uri zaustavili sumljivo vozilo poljskih registracij, ki ga je vozil 28-letni državljan Belorusije. V postopku so ugotovili, da v vozilu pelje sedem državljanov Turčije, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Slovenije. Vozilo so mu zasegli, voznika pridržali, postopek pa so prevzeli novomeški kriminalisti. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države bodo voznika kazensko ovadili.

Policisti specializirane enote za nadzor državne meje, ki izvajajo naloge na območju Posavja, so ob šestih popoldne v Krškem ustavili sumljivo vozilo francoskih tablic, ki ga je vozil 49-letni voznik iz Belorusije. V postopku so ugotovili, da v avtu vozi šest državljanov Turčije, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje oziroma so na nedovoljen način prestopili notranjo mejo. Voznika so pridržali in mu zasegli avto, postopek so prevzeli novomeški kriminalisti. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države bodo voznika kazensko ovadili.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona FB

Evropska komisija je danes sprejela pomembno odločitev glede priljubljene družbene platforme TikTok. Po izraženih pomislekih je podjetje TikTok sprejelo zaveze, da bo program TikTok Lite, ki vsebuje funkcijo nagrajevanja uporabnikov za oglede in všečkanje videoposnetkov, trajno umaknilo iz EU. Ta poteza je del prizadevanj za zaščito uporabnikov pred morebitnimi negativnimi vplivi na telesno in duševno zdravje, še posebej mladoletnikov.

Program TikTok Lite Rewards, ki je bil uveden aprila letos v Španiji in Franciji, je uporabnikom omogočal, da pridobivajo točke za aktivnosti, kot so gledanje videoposnetkov, všečkanje vsebine, spremljanje ustvarjalcev in povabilo prijateljev, naj se pridružijo TikToku.Vendar pa je Evropska komisija izrazila zaskrbljenost, da bi tak program lahko spodbujal zasvojenost, kar bi lahko negativno vplivalo na zdravje uporabnikov.

Izvršna podpredsednica za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, Margrethe Vestager, je poudarila, da morajo biti varnost in dobro počutje uporabnikov družbenih medijev ena od prednostnih nalog. “Oblikovne funkcije na platformah, ki povzročajo zasvojenost, ogrožajo dobrobit njihovih uporabnikov,” je dejala Vestagerjeva​.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je dodal, da čas mladih Evropejcev ni valuta družbenih medijev in nikoli ne bo. Po njegovih besedah je trajni umik programa TikTok Lite Rewards pomemben korak k zaščiti mladih pred zasvojenostjo. “Akt o digitalnih storitvah je v polnem razmahu,” je dodal​.

V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo velike spletne platforme izvesti oceno tveganja in službam Evropske komisije predložiti poročilo pred uvedbo kakršnih koli novih funkcij, ki bi lahko imele kritičen vpliv na sistemska tveganja. TikTok tega ni storil ob uvedbi programa TikTok Lite, zato je Evropska komisija 22. aprila začela formalni postopek proti platformi. Postopek je bil zaključen z zavezami podjetja, da trajno umakne program iz EU​.

Današnja odločitev pošilja jasno sporočilo celotni industriji družbenih medijev, da je zaščita uporabnikov pred zasvojenostjo in negativnimi vplivi na zdravje ključna. Evropska komisija bo še naprej spremljala skladnost podjetja TikTok in drugih velikih spletnih platform z zakonodajo EU, da bi zagotovila varno in zdravo digitalno okolje za vse uporabnike.

EK; Vir: Evropska komisija, Pixabay

V svetu, kjer se povpraševanje po mesu nenehno povečuje, so inovacije v prehranski industriji ključnega pomena. Ena od teh inovacij je laboratorijsko vzgojeno meso, ki obljublja meso brez potrebe po ubijanju živali. Odkrijte zgodbo podjetja Mosa Meat in njihov revolucionarni pristop k laboratorijsko vzgojenemu mesu.

Francosko podjetje Gourmey je pred kratkim vložilo prvo vlogo za odobritev laboratorijskega mesa v Evropski uniji. To predstavlja pomemben korak za industrijo, saj odpira vrata za nove trge in potrošnike. Podjetje Gourmey je vlogo za odobritev laboratorijskega mesa oddalo Evropski komisiji, s čimer želi doseči dovoljenje za prodajo laboratorijsko vzgojene gosje paštete (foie gras). Ta izdelek je bil izbran zaradi svoje tradicionalne pomembnosti v francoski gastronomiji in ker proizvodnja običajnega foie grasa vključuje sporno prakso prisilnega hranjenja živali, ki je prepovedana v več državah EU.

Postopek odobritve v EU je dolgotrajen in zahteven. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) mora oceniti tveganja, povezana z novim živilom, kar lahko traja do devet mesecev. Nato sledi sedemmesečni proces upravljanja tveganj, v katerem članice EU glasujejo o odobritvi izdelka. Celoten postopek lahko traja do dve leti ali več. Kljub temu, če bo vloga uspešna, bi lahko Gourmeyjevi izdelki prišli na evropske trge že do leta 2026.

Največja ovira za laboratorijsko meso v Evropi je politična polarizacija. Nekatere države, kot so Italija, Francija, Avstrija in Madžarska, izražajo nasprotovanje tovrstnim živilom, kar lahko oteži proces odobritve. Kljub temu ostajajo v Gourmeyju optimistični, saj verjamejo, da bo znanstveno utemeljena razprava pripomogla k sprejemanju teh izdelkov​.

Laboratorijsko meso obljublja številne prednosti, vključno z zmanjšanjem vpliva na okolje, manjšo porabo vode in zemljišč ter izboljšano varnostjo hrane. Ker proizvodnja ne vključuje živali, lahko tudi zmanjša tveganje za zoonotske bolezni. Industrija laboratorijskega mesa ima potencial, da pomembno prispeva k prehranski varnosti in trajnosti, zlasti v časih naraščajočega globalnega povpraševanja po mesu​.

Prva vloga za odobritev laboratorijskega mesa v EU je pomemben korak za celotno industrijo. Čeprav so pred njimi še številni izzivi, je potencial laboratorijskega mesa velik tako z gospodarskega kot okoljskega vidika. V prihodnjih letih bomo priča razvoju in morebitni širitvi teh inovativnih prehranskih rešitev na evropske trge.

EK; Vir: Zajem zaslona Instagram, Mosa Meat