V presenetljivem preobratu dogodkov je bila Tania Gomez, 33-letna švedska vplivnica in domnevna vodja kriminalne združbe, aretirana na španskem otoku Lanzarote. Gomezova, znana tudi kot ‘Kokainska kraljica’, je bila več let ena najbolj iskanih oseb v Evropi zaradi obtožb o pranju denarja in trgovini z mamili.

Vzpon ‘Kokainske kraljice’

Gomezova je bila vodja mafijske mreže s sedežem v Stockholmu, ki je bila vpletena v obsežno trgovino z mamili in pranje denarja. Njena organizacija naj bi uporabljala različne metode za distribucijo velikih količin narkotikov po vsej Evropi, pri čemer so se poslužili sofisticiranih tehnik za prikrivanje svojih dejavnosti.

Zavetišče za pse kot krinka

Ena izmed najbolj presenetljivih taktik Gomezove je bila uporaba zavetišča za pse kot krinke za svoje nezakonite dejavnosti. Kot lastnica organizacije za reševanje psov HundGarin je zavetišče izkoristila za prikrivanje trgovine z mamili in pranja denarja. Poleg tega je bila povezana z mrežo nezakonitega posedovanja in prevoza živali v tujino, kar je dodatno zapletlo njene kriminalne aktivnosti.

Beg in življenje v ilegali

Ko so švedske oblasti začele preiskovati njeno organizacijo, je Gomezova pobegnila iz države. Marca 2021 je bila uvrščena na Europolov seznam 50 najbolj iskanih oseb. Med svojim begom se je več let skrivala na španskem otoku Lanzarote, kjer je živela pod lažno identiteto in se izogibala prijetju.

Aretacija in prihodnost

Preboj v preiskavi je prišel 7. februarja 2025, ko so španske oblasti prejele informacijo o njeni lokaciji. Po intenzivni policijski akciji je bila 20. februarja aretirana in trenutno čaka na izročitev Švedski. Švedske oblasti zahtevajo najmanj štirinajst let zapora zaradi resnih obtožb, vključno z vodenjem mafijske organizacije, pranjem denarja in trgovino z mamili.

Medijska pozornost in javna percepcija

Primer Gomezove je pritegnil veliko medijsko pozornost, deloma zaradi njenega videza in vpliva na družbenih omrežjih. Nekateri mediji so jo opisovali kot ‘lepo’ za kriminalko, kar odpira razpravo o tem, kako mediji obravnavajo ženske v kriminalu in kako videz vpliva na percepcijo javnosti.

Detención de Tania Gómez: Fugitiva Internacional Capturada en Lanzarote#Detención #Justicia #TráficoDeDrogas #Fugitivos #Europol #Lanzarote pic.twitter.com/tp1mKjqZsk

— Lancelot Medios (@LancelotMedios) February 25, 2025

Odziv javnosti in prihodnji koraki

Aretacija ‘Kokainske kraljice’ je sprožila različne odzive v javnosti. Medtem ko nekateri izražajo olajšanje ob njenem prijetju, drugi razpravljajo o širših družbenih in pravnih implikacijah njenega primera. V prihodnjih mesecih bo njen primer verjetno še naprej v središču pozornosti, saj se bo soočala s sodnimi postopki in morebitno obsodbo.

J.P.
Vir: www
Foto: Youtube posnetek zaslona

V nedokončani hiši v Brčkem, Bosna in Hercegovina, je policija odkrila 31 otrok, starih do 12 let, ki so bili domnevne žrtve trgovine z ljudmi. Med aretiranimi je tudi ženska, za katero so sosedje verjeli, da je varuška, zdaj pa je razkrita kot ključna oseba v tej grozljivi zgodbi.

To se je dogajalo …

Policija v Brčkem je med preiskavo odkrila skupino 31 otrok, starih od nekaj mesecev do 12 let, ki so živeli v neprimernih razmerah v nedokončani hiši. Otroci so bili brez ustrezne oskrbe, mnogi med njimi so imeli hrvaške potne liste, vendar njihova identiteta še ni bila potrjena. Nekateri dokumenti so bili celo potekli, kar je dodatno otežilo preiskavo. 

Kdo je ženska?

Med aretiranimi je bila ženska, ki so jo sosedje poznali kot varuško. Pogosto so jo videli v spremstvu različnih otrok, kar so pripisovali njenemu delu varuške. Pred približno dvema letoma so jo opazili v trgovini s tremi otroki, ki so bili nenavadno tihi. Ko so jih vprašali po imenih, niso odgovorili, kar je vzbudilo sum, a so sosedje to pripisali sramežljivosti otrok. 

Policija je v okviru preiskave aretirala tri osebe: omenjena ženska, njen sin, ki naj bi bil pravosodni policist, in moški iz Banjaluke. Sumijo jih trgovine z ljudmi ter zanemarjanja in zlorabe otrok. Preiskava je pokazala, da so nekateri starši otroke prostovoljno predali v varstvo tej skupini, nekateri pa so za to celo plačevali. Obstaja sum, da so osumljeni otroke silili v beračenje, celotna skupina pa naj bi se pripravljala na odhod v tujino. 

Sosedje so bili šokirani ob razkritju. Mnogi so verjeli, da ženska vodi zasebni vrtec ali ponuja varstvo otrok, zato prisotnost številnih otrok v hiši ni vzbudila suma. Eden od sosedov je dejal: “Vsi smo vedeli, da to obstaja, a so nam govorili, da gre za vrtec.” To kaže, kako lahko zavajajoč videz prikrije resnične namene in dejavnosti. 

Vpletel se je Europol

Primer je pritegnil pozornost mednarodnih organov. Europol se je vključil v preiskavo, saj obstaja sum, da gre za širšo mrežo trgovine z ljudmi, ki sega preko meja Bosne in Hercegovine. Hrvaške oblasti so potrdile, da šest otrok s hrvaškimi potnimi listi ni na seznamu pogrešanih, kar odpira vprašanja o izvoru in identiteti teh otrok. 

Trenutno stanje otrok

Otroci so bili nemudoma odstranjeni iz nevarnega okolja in so zdaj pod skrbjo Centra za socialno delo ter Rdečega križa v Brčkem. Zagotovljena jim je zdravstvena oskrba, deklice pa so bile napotene na ginekološki pregled zaradi suma zlorabe. Strokovnjaki delajo na tem, da otrokom zagotovijo varno okolje in pomoč pri rehabilitaciji. 

Ta pretresljiv primer poudarja, kako pomembno je biti pozoren na dogajanje v naši okolici. Navidezno običajne situacije lahko skrivajo grozljive resničnosti. Skupnost in organi pregona morajo tesno sodelovati, da preprečijo takšne zlorabe in zaščitijo najbolj ranljive člane družbe – otroke.

Pripravil: N. Z.

Vir: Blic, www, X

Znane nove srhljive podrobnosti: Kdo so ugrabljeni otroci, kje so bili zaprti in kako je 12-letnica pobegnila iz hiše groze?

V hiši groze našli kar 31 otrok! Poglejte ta prizor … (FOTO)

Evropski policijski urad Europol je danes na svoj seznam najbolj iskanih storilcev kaznivih dejanj v Evropski uniji, ki so na begu, dodal 24 oseb, med njimi tudi enega, ki ga išče slovenska policija. Ob tem so izpostavili, da gre za nevarne ljudi in naj k njim ne pristopajo, temveč informacije o njih posredujejo policiji.

Leta 2017 je bilo zapisano, da kriminalisti in policisti PU Novo mesto iščejo 60-letnega Jožeta Pirha iz Novega mesta zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja zoper življenje in telo.  »Osumljeni je danes v zgodnjih jutranjih urah v kraju Dobe na območju Krškega proti stanovanjski hiši izstrelil naboj. V streljanju ni bil nihče poškodovan. S kraja dejanja naj bi se bil odpeljal z renaultem scenicom starejše izdelave, sive barve in registrskih oznak NM E4-284, pri sebi pa bi lahko še vedno imel orožje,« sporočajo policisti.

Na seznam najbolj iskanih storilcev na begu je Europol dodal Jožeta Pirha (67) iz Novega mesta, ki ga slovenska policija išče od leta 2018 zaradi poskusa uboja maja 2017. Na seznamu sta že od prej tudi Poljak Daniel Panek (48), ki ga slovenska policija išče zaradi obtožbe posilstva, ter Janko Lavrič (61), ki ga iščejo zaradi obtožbe poslovne goljufije, piše na spletni strani Europola.

Europolova mednarodna kampanja, katere namen je najti storilce hujših kaznivih dejanj

Generalna policijska uprava slovenske policije je v sporočilu za javnost izpostavila, da gre za začetek ponovne Europolove mednarodne kampanje, katere namen je najti storilce hujših kaznivih dejanj. Kampanja nosi naslov Kri na njihovih rokah, na spletni strani Europe’s Most Wanted Fugitives pa je Europol objavil fotografije in podatke o 24 novih iskanih osebah, ki so obtoženi umora ali poskusa umora ter drugih hujših kaznivih dejanj.

Kot poudarjajo, je cilj kampanje ozavestiti ljudi, da se med nami skrivajo nevarne osebe, ki so iskane zaradi tako hudih kaznivih dejanj, kot je na primer umor, želijo pa tudi nagovoriti javnost, naj jih organom pregona s koristnimi informacijami pomagajo poiskati.

Zato so pozvali javnost k ogledu seznama na spletni strani www.eumostwanted.eu, če koga prepoznajo, pa na policiji odsvetujejo neposredno pristopanje, saj gre za nevarne osebe, temveč naj kontaktirajo pristojno enoto. To lahko storijo tako, da na omenjeni spletni strani kliknejo na profil osebe. Podatke o iskanih osebah lahko slovenski policiji posredujejo tudi na anonimni telefon policije 080 1200, pa tudi na elektronski naslov skupine za ciljno iskanje oseb: fast@policija.si.

Nekatere od oseb, ki jih trenutno išče slovenska policija, si je mogoče ogledati na spletni strani policije pod naslovom Iskane osebe, so dodali.

nd; Foto: policija.si