Slovenija na dnu Evrope! Zakaj ljudje nočejo več zapravljati denarja?
Slovenija se je konec leta 2024 znašla v neprijetnem položaju – med vsemi državami EU je zabeležila največji padec obsega trgovine na drobno. Medtem ko se je v evrskem območju na mesečni ravni trgovina zmanjšala za 0,2 %, v celotni Evropski uniji pa za 0,3 %, je Slovenija izstopala s kar 2,2-odstotnim padcem, kar jo je postavilo na neslavno prvo mesto.
Kaj se dogaja? Se gre zgolj za začasni padec, ki je posledica sezonskih nihanj, ali pa gre za globlji problem, ki razkriva strukturo slovenske potrošnje in ekonomske dinamike?
Trgovina na drobno – barometer gospodarskega zdravja?
Trgovina na drobno že dolgo velja za ključen kazalnik gospodarskega utripa. Ko ljudje manj trošijo, se gospodarstvo pogosto sooča z upadom povpraševanja, kar lahko vodi v širše težave – od zmanjšanja proizvodnje, do upada zaposlenosti in slabših davčnih prihodkov države.
V Sloveniji se je padec trgovine na drobno odrazil na vseh področjih:
Prodaja hrane, pijače in tobaka se je skrčila za 0,7 %, kar lahko kaže na previdnost potrošnikov pri vsakodnevnih izdatkih.
Prodaja neživilskih izdelkov je narasla za 0,3 %, a to povečanje ni nadomestilo skupnega padca.
Pogonska goriva so beležila rahel dvig za 0,2 %, kar je skladno z evropskimi trendi.
V primerjavi z istim obdobjem leta 2023 je Slovenija doživela še bolj drastičen padec – kar 3,1 %, pri čemer so jo prehiteli le Belgija (-2,4 %) in Poljska (-0,5 %). Po drugi strani pa so države, kot so Slovaška (+10,0 %), Litva (+8,7 %) in Luksemburg (+8,4 %), beležile močno rast, kar nakazuje na povsem drugačno ekonomsko dinamiko in zaupanje potrošnikov v prihodnost.
Zakaj ravno Slovenija? Kaj jo ločuje od drugih držav?
Nihanje v trgovini na drobno ni enoznačno – na prvi pogled se lahko zdi, da gre za običajno sezonsko zmanjšanje potrošnje, vendar podrobnejši pregled kaže na večplastne razloge.
Makroekonomski dejavniki in inflacija Slovenija je v letu 2024 beležila relativno visoko inflacijo, predvsem pri osnovnih dobrinah, kar je močno obremenilo gospodinjstva. Višji življenjski stroški pomenijo manjšo kupno moč, kar posledično vpliva na celotno trgovinsko dejavnost.
Previdnost potrošnikov Medtem ko so se v nekaterih državah potrošniki bolj sproščeno vračali k potrošnji, je v Sloveniji še vedno opazno, da ljudje raje varčujejo kot trošijo. Strah pred morebitnim ohlajanjem gospodarstva in negotovost na trgu dela sta lahko močna zaviralca nakupovalnih navad.
Zasičenost trga in nakupovalni turizem Ni skrivnost, da se vse več Slovencev odloča za nakupovanje v tujini, predvsem v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Razlog? Nižje cene, večja izbira in boljša ponudba popustov. To pomeni, da se denar, ki bi bil sicer namenjen slovenskim trgovcem, preliva čez meje.
Digitalizacija in premik v spletno trgovino Čeprav spletna prodaja v Sloveniji raste, še vedno ne dohiteva rasti v drugih evropskih državah. Medtem ko na Zahodu spletna trgovina že prevzema velik del fizične prodaje, je v Sloveniji ta prehod počasnejši, kar pomeni, da fizične trgovine še vedno nosijo glavno breme prodaje – in kadar fizična prodaja upada, to pomeni neposredno slabše rezultate.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Zanimivo je, da se podobni trendi niso pokazali v vseh državah EU. Medtem ko je Slovenija doživela največji padec, so Slovaška, Litva in Luksemburg beležili rekordne rasti. Ali to pomeni, da so slovenski trgovci naredili kakšno napako, ali pa gre preprosto za odraz drugačne ekonomske realnosti?
Padec trgovine na drobno je lahko zgodnji opozorilni signal za upočasnitev gospodarske rasti. Čeprav se lahko naslednji meseci izkažejo za boljše, bo ključno vprašanje, ali bo slovenska vlada uvedla ukrepe za povečanje potrošnje. To bi lahko zajemalo:
Znižanje davčnih obremenitev na osnovne dobrine,
Spodbujanje digitalizacije in spletnega trgovanja,
Podporo lokalnim podjetjem in trgovcem, da se prilagodijo novim razmeram.
Slovenija je že večkrat dokazala, da se zna hitro prilagoditi in najti rešitve. Bo tudi tokrat uspela premagati ta padec in ponovno dvigniti trgovino na drobno na stabilno raven? To bo v prihodnjih mesecih ključna dilema za gospodarstvenike in oblikovalce politik.
Neslaven rekord kot priložnost za spremembe?
Čeprav naslovi niso obetavni, se Slovenija nahaja na točki, kjer se lahko iz tega padca nekaj nauči. Ali bo to zgolj kratkoročni padec, ki se bo popravil v prvem četrtletju 2025, ali pa je to znak večjih strukturnih sprememb?
Ena stvar je jasna – za trgovino na drobno bo prihodnost odvisna od prilagodljivosti, inovacij in zaupanja potrošnikov. Slovenija se mora odločiti, ali bo sledila trendom digitalizacije in optimizacije trgovinske politike ali pa bo še naprej izgubljala proti tujim trgom.
Naslednji meseci bodo ključni – bodo trgovci in vlada našli rešitve ali bomo še naprej beležili negativne številke?
Napisal: E. K.
Vir: STA, Freepik
Najdaljši delovni tedni v Evropi: Kje stoji Slovenija?
Različne evropske države se po dolžini delovnega tedna razlikujejo skoraj tako močno kot po svoji kulinarični tradiciji – od “slow food” tempa Nizozemske do delovne intenzivnosti v Turčiji. Pa se kdaj vprašamo, kje na tej lestvici stoji Slovenija? Smo bližje Skandinavcem, ki prisegajo na prosti čas, ali Balkanu, kjer dolgi delovniki niso redkost?
Statistična slika: kdo res gara?
Podatki Eurostata razkrivajo, da povprečni delovni teden v državah EU znaša 36,1 ure, a to je le povprečje – “zlata sredina”, ki skriva precej zanimivih odstopanj. Na vrhu lestvice deloholikov kraljuje Turčija, kjer delavci v povprečju preživijo kar 44,2 ure tedensko na delovnem mestu, in kar 27,2 % zaposlenih dela več kot 49 ur tedensko. Življenje v tej državi, ki se razteza med Evropo in Azijo, tako ni samo geografsko križišče, ampak tudi simbol intenzivne delovne etike.
Islandija (13,8 %), znana po epskih sagah in geotermalnih vrelcih, preseneča z visoko številko tistih, ki presegajo 49 ur dela tedensko. Kako to pojasniti? Morda je razlog v sezonskem naravnanju dela, kjer delavci poleti izkoristijo dolge dni za polno produktivnost.
V tej skupini “delovnih maratoncev” najdemo tudi Grčijo (11,6 %), Ciper (10,4 %) in presenetljivo Francijo (10,1 %), ki jo pogosto povezujemo z dolgimi kosili in močno tradicijo dopustov.
Kje se nahaja Slovenija?
Slovenija je glede na delež prebivalstva, ki presega 49 ur na teden, z 5,5 % prebivalcev nekje na sredini evropske lestvice. Povprečen delovni teden v Sloveniji znaša 38,1 ure – to pomeni, da smo nad povprečjem EU, vendar še vedno daleč od ekstremov, ki jih beležijo države na Balkanu.
Za primerjavo: v Srbiji znaša povprečni delovnik 41,7 ure, v Bosni in Hercegovini41,4 ure, medtem ko Grki delajo povprečno 39,8 ure tedensko. To nas postavlja v nekoliko bolj “umirjen” spekter držav srednje Evrope, vendar se ne približujemo Nizozemcem, ki se lahko pohvalijo s tedenskim povprečjem zgolj 32,2 ure.
Kaj vpliva na dolžino delovnega tedna?
Ni presenetljivo, da so najdaljši delovniki značilni za sektorje, ki od zaposlenih zahtevajo fizično prisotnost in trdo delo. Med njimi prednjačijo:
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer povprečni delovni teden traja 41,5 ure – razumljivo, saj je narava dela sezonska in odvisna od naravnih pogojev.
Rudarstvo in kamnolomi: zaposleni v tem sektorju opravijo 39,1 ure na teden.
Gradbeništvo, kjer povprečje znaša 38,9 ure, a tu pogosto naletimo na projektno delo, ki zahteva občasne intenzivne delovne “sunke”.
A čeprav ti podatki nakazujejo predvsem fizične poklice, ne smemo pozabiti na dolge ure, ki jih opravljajo tudi podjetniki, zdravstveno osebje in zaposleni v IT-sektorju, kjer je fleksibilen urnik pogosto sinonim za “vedno na voljo”.
Slovenska realnost: produktivnost ali izgorelost?
Če pogledamo bližje, se postavlja vprašanje: so dolgi delovniki vedno kazalnik večje produktivnosti? Slovenska praksa kaže, da temu ni nujno tako. Velikokrat gre za neizbežno realnost projektno naravnanih del ali pa posledico pomanjkanja kadra. A dolgotrajna prisotnost na delovnem mestu lahko vodi v izčrpanost, kar dolgoročno zmanjša učinkovitost.
Nizozemska, ki ima najkrajši delovni teden, je med najbolj produktivnimi državami na svetu. Njihova skrivnost? Praksa “manj je več” in uravnoteženo razmerje med delom in prostim časom. Tamkajšnji delavci so znani po tem, da po koncu delovnega dne zapustijo pisarno brez občutka krivde.
Kam naprej?
Za Slovenijo je ključnega pomena, da dolžina delovnega tedna ostane uravnotežena, hkrati pa se podjetjem omogoči, da z vlaganjem v tehnologijo, fleksibilne oblike dela in boljšo organizacijo skrajšajo potrebo po dolgih delovnikih. Več časa za družino, zdravje in počitek je namreč temelj zadovoljnega in uspešnega delavca.
Če se ozremo na države, kjer delovni teden obsega le 32 ali 33 ur, vidimo, da tam ni samo več prostega časa, temveč tudi manj bolniških odsotnosti in višja stopnja zadovoljstva z življenjem. Ali ni to tisto, k čemur stremimo tudi Slovenci?
Napisal: E. K.
Vir: Eurostat, Freepik
Kje v Evropi sanjajo o slovenskih plačah?
Odgovor je: NIKJER.
Lani so Švicarji ponovno prevzeli vrh lestvice z najvišjimi neto prihodki v Evropi, medtem ko se Slovenija nahaja pod evropskim povprečjem, navaja Euronews. Na splošno so najvišji neto zaslužki v severni in zahodni Evropi, medtem ko so precej nižji v vzhodni in južni Evropi.
Švica na vrhu
V Švici je povprečni letni neto dohodek za samsko osebo brez otrok in s povprečno plačo znašal 85.582 evrov, kar je približno trikrat več od povprečja Evropske unije, ki znaša 28.200 evrov, kažejo podatki Eurostata. Sledijo ji Islandija, Luksemburg, Norveška in Nizozemska, kjer so lani povprečni letni zaslužki presegli 45 tisoč evrov.
Kje je Slovenija?
V Sloveniji je povprečni letni neto prejemek za samsko osebo brez otrok in s povprečno plačo lani znašal 17.547 evrov, kar je precej pod povprečjem EU. Med največjimi gospodarstvi v EU sta Nemčija in Francija ostali nad povprečjem, medtem ko so prebivalci Španije in Italije domov odnesli manj denarja od evropskega povprečja. V Nemčiji, ki je največje gospodarstvo in najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, je povprečni neto letni zaslužek znašal dobrih 38 tisoč evrov.
Države z najnižjimi dohodki
Na repu lestvice so države, kot so Bolgarija in Turčija, kjer povprečni neto letni dohodek ne dosega 10 tisoč evrov za samsko osebo brez otrok. Nizki zaslužki so značilni tudi za Romunijo ter dve sosednji državi Slovenije, Hrvaško in Madžarsko, kjer povprečni neto letni dohodek znaša dobrih 12 tisoč evrov.
Povprečni letni neto dohodek se izračuna tako, da se od bruto letne plače odštejejo dohodnina in prispevki za socialno varnost ter prištejejo družinski dodatki. Različne družinske razmere, kot sta zakonski stan in število vzdrževanih otrok, vplivajo na neto zaslužek, pojasnjuje Euronews.
Transparentnost plač v EU
EU spodbuja preglednost plač z novimi pravili, sprejetimi aprila lani. Ta pravila zahtevajo, da podjetja izmenjujejo podatke o plačah in odpravijo vse razlike v plačilu med spoloma, ki presegajo pet odstotkov. Preglednost plačil pomaga delavcem uveljavljati njihovo pravico do enakega plačila in je namenjena odpravi razlik med spoloma.
Podrobnejši pogled na plače po Evropi
Švica: Z letnim neto zaslužkom 85.582 evrov, Švicarji uživajo najvišje plače v Evropi. Ta visok dohodek je rezultat močnega gospodarstva in visokih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višje plače. Švica se ponaša tudi z eno najvišjih kakovosti življenja na svetu.
Islandija: Islandija, znana po svoji naravni lepoti in visoki kakovosti življenja, je na drugem mestu z letnim neto zaslužkom okoli 50.000 evrov. Islandija je prav tako znana po svojem močnem socialnem varstvu in nizki stopnji brezposelnosti.
Luksemburg: Luksemburg, ena najmanjših, a najbogatejših držav v Evropi, ponuja povprečni letni neto zaslužek okoli 48.000 evrov. Država je finančno središče Evrope in ima visoke življenjske stroške, kar se odraža v visokih plačah.
Norveška: S povprečnim letnim neto zaslužkom 47.000 evrov, Norveška ponuja visoke plače, ki so podprte z močnim gospodarstvom in bogatimi naravnimi viri. Norveška ima tudi eno najvišjih stopenj socialnega varstva na svetu.
Nizozemska: Nizozemska s povprečnim letnim neto zaslužkom okoli 45.000 evrov je znana po svoji odprti ekonomiji in visokem standardu življenja. Država ponuja številne možnosti za zaposlovanje in visok nivo socialne zaščite.
Kje se nahaja Slovenija?
Slovenija se s povprečnim letnim neto zaslužkom 17.547 evrov nahaja pod evropskim povprečjem. Kljub temu se država ponaša z visoko kakovostjo življenja, dobro zdravstveno oskrbo in močno socialno mrežo. Slovenija se sooča z izzivi, kot so visoki davki in prispevki za socialno varnost, ki vplivajo na neto plače.
Plače po Evropi se močno razlikujejo, odvisno od gospodarskih razmer, socialne politike in davčnih sistemov posameznih držav. Kljub temu, da je Slovenija pod evropskim povprečjem, ostaja država z visoko kakovostjo življenja in močno socialno mrežo. Za izboljšanje plačne situacije v Sloveniji bi bilo potrebno zmanjšanje davčnih bremen in povečanje gospodarske rasti, kar bi privedlo do višjih neto plač in boljše življenjske ravni.
Napisal: N. Z. Vir: Euronews, Eurostat.
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.