Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Preverili smo, kako se slovenske neto plače primerjajo s preostalo Evropo – poglejte te osupljive razlike!

Ali ste se kdaj vprašali, koliko od svoje bruto plače v resnici obdržite? Odgovor na to vprašanje je vse prej kot preprost – in močno odvisen od države, v kateri delate. Evropa, znana po svoji raznolikosti, ne odstopa niti na področju plač, davkov in socialnih prispevkov. Podatki kažejo, da razmerje med bruto in neto plačami v evropskih državah ni le številka, temveč odraz družbenih vrednot, gospodarskega sistema in politike socialne varnosti.

Ciper na vrhu, Belgija na dnu

Ko gre za odstotek bruto plače, ki ga dejansko prejmete na svoj račun, je razlika med državami osupljiva. Na Cipru zaposleni obdržijo kar 85,9 % svoje bruto plače, kar je daleč nad povprečjem EU, ki znaša 68,8 %. Po drugi strani pa Belgija s 60,1 % zaseda dno lestvice. Razlika ni zgolj številčna – gre za povsem drugačna sistema obdavčitve in socialne zaščite. Belgija je znana po visokih davkih, vendar ti financirajo obsežen socialni sistem, ki zagotavlja široko dostopnost zdravstvenih in drugih storitev.

In Slovenija? Nekje v zlati sredini

Slovenski zaposleni prejmejo približno 66 % svoje bruto plače, kar nas postavlja pod evropsko povprečje, vendar še vedno pred državami, kot so Nemčija, Danska in Romunija. Zanimivo je, da razmerje med bruto in neto plačo v Sloveniji odraža predvsem razmeroma visoke prispevke za socialno varnost, ki so v primerjavi z drugimi državami precej obremenjujoči za delavce.

Švica in Luksemburg: sanjski državi za visoke plače

Če pogledamo na vrh lestvice po absolutnih zneskih, izstopata Švica in Luksemburg. V Švici povprečni letni neto dohodek samske osebe brez otrok znaša neverjetnih 85.582 evrov, v Luksemburgu pa 49.035 evrov. V primerjavi z Bolgarijo, kjer letni neto dohodek komaj presega 9.000 evrov, je razlika skoraj desetkratna. Švica uspešno kombinira nizke davčne stopnje z visokimi plačami, kar je posledica konkurenčnosti med kantoni in učinkovitega davčnega sistema.

Kaj pa družinski status?

Na razmerje med bruto in neto plačo ne vpliva le država, ampak tudi družinski status in število otrok. Pari z otroki pogosto prejemajo olajšave in dodatke, ki povečujejo njihov neto dohodek. Na Slovaškem, na primer, par z enim zaposlenim in dvema otrokoma prejme kar 109,3 % svoje bruto plače – kar pomeni, da zaradi družinskih dodatkov in davčnih olajšav njihov neto dohodek presega bruto. Podobno ugodne pogoje najdemo na Češkem in Poljski.

Slovenija v primerjavi z Evropo

Podatki za Slovenijo kažejo, da samska oseba brez otrok obdrži 65,8 % bruto plače, kar je primerljivo s povprečjem v EU. Za pare z otroki so številke nekoliko boljše: par z enim zaposlenim in dvema otrokoma prejme 81,8 % bruto plače, medtem ko par, kjer sta zaposlena oba partnerja in imata dva otroka, prejme 70,8 %. Čeprav te številke niso med najvišjimi v Evropi, slovenski davčni sistem vendarle upošteva družinsko stanje, kar nekoliko olajša finančno breme družin.

Ali višji davki pomenijo boljše življenje?

Pomembno je poudariti, da višji davki niso nujno slabi. Države, kot sta Belgija in Danska, kjer zaposleni obdržijo manjši del svoje bruto plače, nudijo obsežne javne storitve – od brezplačnega šolstva in zdravstva do močne socialne varnosti. Na drugi strani imajo države z nižjimi davki, kot so Ciper, Švica ali Estonija, bolj omejene javne storitve, kar pomeni, da morajo posamezniki sami financirati večji del svojih potreb.

Razlike, ki štejejo

Ko primerjamo bruto in neto plače po Evropi, ni pomembna le številka, ki jo prejmemo na račun, temveč tudi to, kaj nam sistem vrača v obliki javnih storitev in socialne varnosti. Slovenija se na tem področju uvršča v zlato sredino – zmerne neto plače, a hkrati dostop do solidnih javnih storitev. A ključno vprašanje ostaja: ali bi lahko z izboljšavami davčnega sistema in boljšo porazdelitvijo bremen zagotovili več za vse?

Napisal: E. K.

Vir: Euronews, Freepik

Objavljena velika napoved za pomlad! Poglejte, kakšno vreme nas čaka in kje je možen sneg marca

Po najnovejših dolgoročnih napovedih za pomlad 2025 se pričakuje, da bo Evropa doživela pretežno toplejše vreme z običajnimi količinami padavin. Napovedi nakazujejo prevladujoč vzorec visokega zračnega tlaka nad celino, medtem ko bodo območja nizkega zračnega tlaka in polarni curek pomaknjeni bolj proti severu, piše Severe Weather Europe.

Napoved za pomlad 2025

Med decembrom in prvo polovico januarja je bil zaznan visok zračni tlak s središčem nad severnim Atlantikom, zahodno od Združenega kraljestva in Irske. Obsežno območje nizkega zračnega tlaka je bilo prisotno na skrajnem severu, z dodatno cono nizkega tlaka nad Sredozemljem.

Ta razporeditev zračnega tlaka je povzročila severne vetrove čez zahodno in osrednjo Evropo, kar je v te regije prineslo nižje temperature, medtem ko so vzhodni deli celine doživeli toplejše temperature od običajnih. Po podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) naj bi spomladi 2025 nad Evropo prevladoval visok zračni tlak, kar bo povzročilo toplejše temperature od povprečja. Območja nizkega zračnega tlaka in polarni curek bodo pomaknjeni proti severu, kar bo večini celine prineslo običajne količine padavin. Pričakuje se, da bodo temperature nad povprečjem v skoraj celotni Evropi. Južne regije bodo imele izrazitejše povečanje toplote, medtem ko bodo severne regije še naprej beležile temperature bližje sezonskim povprečjem.

Zahodna Evropa bo doživela toplejšo pomlad od povprečja. Južna Francija in Španija bosta verjetno doživeli zgodnejši prihod toplih dni. Količine padavin bodo pod povprečjem, kar kaže na bolj sušne razmere. Vzhodna Evropa lahko pričakuje rahlo nadpovprečne temperature, spomladanski pogoji pa se bodo pojavili prej kot običajno. Količine padavin bodo običajne, z občasnimi lokalnimi padavinami, zlasti v gorskih območjih.

nd; Foto: Severe Weather Europe

Virus, ki ne izbira starosti, pustoši po Evropi: bolnišnice se pripravljajo na pričakovani vrhunec v prihajajočem tednu

Število primerov gripe narašča po vsej Evropi po prazničnem obdobju, pri čemer najhuje prizadene otroke, mlajše od 15 let, in odrasle, starejše od 60 let. Bolnišnice v Franciji in Španiji poročajo o povečanju števila sprejemov. Da bi lahko obvladale vedno večje število bolnikov, so številne bolnišnice vzpostavile začasne enote za zmanjšanje pritiska na urgentne oddelke. Starejši bolniki so bolj ogroženi zaradi resnih dihalnih zapletov, opozarjajo strokovnjaki, poroča Net.hr.

Dr. Jean-Luc Leymarie, splošni zdravnik iz Francije, je izrazil zaskrbljenost: “Minilo je že kar nekaj časa, odkar sem videl tako obsežno epidemijo.” “Na žalost večina težkih primerov vključuje ljudi, ki niso cepljeni,” je dejal dr. Olivier Lucidarme in poudaril ključno vlogo cepiva proti gripi.

Hiter porast primerov gripe v Španiji

V Španiji so regije, kot sta Katalonija in Valencia, že preplavljene s primeri gripe. Bolnišnice se pripravljajo na pričakovan vrhunec v prihodnjem tednu, pri čemer je v tej sezoni prevladujoč sev influenca B. Čeprav zdravstvene ustanove niso tako preobremenjene kot prejšnja leta, zdravstveni delavci pozivajo k previdnosti, poroča Euronews.

Strožji ukrepi na Madžarskem

Tudi na Madžarskem opažajo porast obolelih za gripo, zato so uvedli strožje zdravstvene ukrepe. V Budimpešti so nekatere klinike uvedle obvezno nošenje mask ter prepoved obiskov, da bi pomagale pri zajezitvi širjenja virusa. Bolnišnice v Győru, Vácu in Debrecenu so sledile temu zgledu za omejitev širjenja bolezni.

Več smrti v Romuniji

Tudi Romunija ni ostala nepoškodovana. Prejšnji teden so zabeležili več kot 4100 primerov, kar je skoraj dvakrat več kot teden prej. Štiri smrti so bile povezane z zapleti zaradi gripe. Bukarešta in več drugih regij, med njimi Cluj in Brașov, poročajo o največjem številu primerov.

Zdravstveni uradniki opozarjajo na nadaljnje naraščanje števila okužb, saj se šole znova odpirajo, in priporočajo cepljenje kot najučinkovitejšo metodo preprečevanja.

Medtem ko se Evropa spopada s sezonsko epidemijo, zdravstveni strokovnjaki po vsej celini pozivajo prebivalce, naj sprejmejo preventivne ukrepe, vključno s cepljenjem, da bi omilili vpliv gripe.

su; Foto: Shutterstock

Koliko let morate delati za 100 m² stanovanje v Evropi?

Nakup stanovanja ali hiše je sanje mnogih – a za marsikoga v Evropi to ostaja zgolj želja, saj je razmerje med povprečno plačo in ceno nepremičnin na nekaterih območjih naravnost zastrašujoče. Raziskava, ki primerja cene nepremičnin s povprečnimi neto dohodki, razkriva ogromne razlike med državami. Od Danske, kjer za nakup potrebujete dobrih devet let plač, do Češke, kjer to traja skoraj 25 let – situacija je vse prej kot enotna.

Danska: Država, kjer so nepremičnine še dosegljive

Na Danskem je za 100 kvadratnih metrov veliko nepremičnino potrebnih 114 povprečnih neto plač. To pomeni, da mora povprečen delavec zanjo delati približno 9 let in pol. Danska je s tem postala država z najugodnejšim razmerjem med dohodki in cenami nepremičnin v Evropi. Ta podatek morda preseneča, saj je Danska znana kot ena najdražjih držav Evropske unije – cene blaga in storitev so po podatkih Eurostata 43 % nad povprečjem EU. A razlog za boljšo dostopnost nepremičnin se skriva v visokih plačah in urejenem trgu nepremičnin, kjer povpraševanje in ponudba ostajata razmeroma uravnotežena.

Slovenija: Sanje o lastništvu oddaljene več kot dve desetletji

Medtem ko Danci morda gledajo na nepremičnine kot na dosegljiv cilj, je slika v Sloveniji precej drugačna. Pri nas je za nakup 100 kvadratnih metrov velike nepremičnine potrebnih kar 261 povprečnih neto mesečnih plač. To pomeni, da bi povprečen Slovenec moral za takšno nepremičnino delati skoraj 22 let – in to pod pogojem, da bi celotno plačo namenil varčevanju, kar pa je seveda nemogoče.

Če se osredotočimo na realnejši scenarij, kjer bi posameznik varčeval polovico svoje mesečne plače, bi potreboval več kot 43 let, da bi privarčeval dovolj za takšno nepremičnino. To Slovenijo uvršča na rep evropske lestvice, kar kaže na problematično razmerje med plačami in cenami stanovanj.

Kdo je na dnu lestvice?

Če mislite, da je slovenska situacija težka, je pogled na Češko še bolj šokanten. Tam je za nakup 100 kvadratnih metrov nepremičnine potrebnih kar 297 mesečnih neto plač, kar pomeni skoraj 25 let dela. Podobno je na Slovaškem, kjer je potrebnih 274 plač, kar ustreza 23 letom dela. Te države se soočajo z izjemno nizkimi povprečnimi plačami v primerjavi s cenami nepremičnin, kar pomeni, da je za povprečnega prebivalca lastništvo nepremičnine skoraj nedosegljiv cilj.

Primerjava z Zahodno Evropo: Večja plača, manjši problem

Na Irskem je za nakup nepremičnine potrebnih 123 mesečnih plač, na Švedskem 129. To pomeni, da prebivalci teh držav za lastništvo nepremičnine delajo približno 10 let. Razlog za to je v višjih povprečnih plačah, ki omogočajo hitrejše varčevanje za večje naložbe, kot so stanovanja ali hiše.

Kaj pa svet?

Če pogledamo širše, je najugodnejša država za nakup nepremičnine glede na povprečno plačo Južna Afrika, kjer je za nakup 100 kvadratnih metrov potrebnih le 71 povprečnih mesečnih plač – to je nekaj več kot 6 let dela. Tudi ZDA se ponašajo z ugodnim razmerjem, saj je potrebnih 76 plač, čeprav se cene močno razlikujejo med posameznimi zveznimi državami.

Na drugem koncu lestvice pa najdemo Nepal, kjer je za nakup nepremičnine potrebnih neverjetnih 684 povprečnih neto plač. V Turčiji je situacija podobno zaskrbljujoča, saj je potrebnih 631 plač, kar pomeni, da bi tamkajšnji prebivalci morali delati več kot 52 let, da bi si lahko privoščili 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje.

Nepremičninska dostopnost v Evropi pod drobnogledom

Raziskava jasno kaže, da dostopnost nepremičnin v Evropi močno niha, pri čemer zahodne države še vedno ponujajo relativno ugodne možnosti za povprečne državljane, medtem ko srednja in vzhodna Evropa zaostajata. Slovenija, ki bi lahko s svojimi naravnimi lepotami in kakovostjo življenja privabljala mlade družine, mora nujno nasloviti problem predragih nepremičnin. Brez reform na področju stanovanjskih politik in povečanja dostopnosti stanovanjskega trga bo lastništvo doma za mnoge ostalo le sanje.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Kaj čaka Slovenijo? Objavljena najnovejša napoved za sneg od decembra do konca marca

SEVERE Weather Europe (SWE) je objavil končno napoved snežnih padavin za zimo 2024/2025, pri čemer napoveduje šibkejšo sezono snežnih padavin v Evropi.

December

Po podatkih SWE napoved za naslednjih 10 dni kaže, da bo večina snega zapadla v severnih in vzhodnih delih celine. V srednji Evropi se pričakujejo manjše snežne padavine, predvsem v višjih predelih, medtem ko ima jugovzhod večji potencial za sneg.

V zadnji tretjini decembra je napovedano zvišanje zračnega tlaka nad Atlantikom, kar bi lahko povzročilo padec tlaka in severne tokove nad srednjo Evropo, s čimer se poveča možnost snežnih padavin v tem obdobju.

Temperaturne napovedi kažejo na vrnitev hladnejših temperatur v večji del srednje in južne Evrope, kar povečuje potencial za snežne padavine.

Od sredine decembra do začetka januarja

Od sredine decembra do začetka januarja se pričakuje trend nižjih temperatur. SWE navaja, da to vzbuja upanje na hladnejše vreme v obdobju praznikov.

Napoved ECMWF-a

Napoved snežnih padavin temelji na sezonskih modelih ECMWF in UKMO. Po podatkih ECMWF sezonski povprečji kažejo na podpovprečne količine snega v večini Evrope. Izjema je Skandinavija, kjer zaradi vpliva nizkotlačnih sistemov in polarnega curka pričakujejo povečane snežne padavine.

V primerjavi s prejšnjimi napovedmi najnovejši podatki kažejo rahlo povečanje snežnih padavin v nekaterih delih Združenega kraljestva, jugozahodne Evrope in Balkana. Največji porast snežnih padavin se pričakuje na skrajnem severu zaradi okrepljenega polarnega curka.

Napoved za januar kaže na zmanjšan potencial za snežne padavine v večini Evrope, z možnim dodatnim zmanjšanjem količine snega v osrednjih predelih. Februar ne prinaša bistvenih izboljšav, saj napoveduje podpovprečne snežne padavine kljub predhodnim namigom o možnem ohlajanju.

Napoved za marec kaže na zmanjšan potencial snežnih padavin v večini Evrope, z manjšimi količinami snega v osrednjih in južnih predelih. Čeprav so napovedi lahko spremenljive, model ECMWF nakazuje, da bi Evropa lahko doživela podpovprečno sezono snežnih padavin v zimi 2024/2025.

Napoved UKMO-a

Po modelu UKMO se napoveduje še ena zima s podpovprečnimi snežnimi padavinami za večino Evrope, z izjemo skrajnih severnih predelov celine. Najnovejši podatki pa kažejo na rahlo povečanje snežnih padavin v južnih in osrednjih regijah ter na skrajnem severu Evrope, medtem ko preostali del celine lahko pričakuje manj snega od povprečja.

Za januar UKMO napoveduje podpovprečne količine snežnih padavin, brez večjih izboljšav v februarju. Napovedi za marec kažejo na šibke snežne padavine v zgodnji pomladi, z izjemo severnih območij. April naj bi po tem modelu prav tako prinesel podpovprečne količine snega.

Zima je tu, od danes do ponedeljka bo Evropa bela, jasno tudi to, koliko snega bo zapadlo v Sloveniji

Veliko snega pričakuje tudi v Alpah, kar bo rešilo letošnjo zimsko sezono.

LJUBLJANA – Dileme ni več, zima prihaja. Začenja se že danes nad večjim delom Evrope. Vse pa zaradi globokega območja nizkega zračnega tlaka, ki se razvilo nad severnim Atlantikom in se premika proti zahodni Evropi ter prinaša padavine in hladno zračno maso. Na tej poti se bo spremenil v močno zimsko neurje: začelo se bo na Irskem in Veliki Britaniji, nadaljevalo pa potem s selitvijo na dežele Beneluksa, Francijo in Nemčijo.

Kako se bo razvijala nevihta?

Zimska nevihta se bo v noči na soboto pomaknila naprej proti jugovzhodu in nad severnim Sredozemljem povzročila sekundarno najnižjo temperaturo, kar bo povzročilo veliko snežno neurje za Alpe in okolico. Spodaj je skupno število snežnih padavin za 5 dni po celinski Evropi. Svež sneg je napovedan na številnih območjih, vključno s severnim Združenim kraljestvom, severno Iberijo, alpsko regijo, zahodnim Balkanom in srednjo Evropo. Več snega je napovedanega tudi za po vzhodni Evropi in Skandinaviji.

Veliko snega pričakuje tudi v Alpah, kar bo rešilo letošnjo zimsko sezono. Snežna nevihta naj bi se umirila do ponedeljka. A sneg bo ostal, saj prihaja tudi velika količina hladnega zraka, piše Severe Weather Europe.

Tako bo v Sloveniji

„Obeta se klasična situacija s sekundarnim ciklonom nad Genovskim zalivom. V Julijcih lahko pade tudi do pol metra snega, medtem ko bo po nižinah Slovenije ta vrednost med 5 in 15 cm. Najmanj snega modeli trenutno namenjajo severovzhodu države, čeprav smo mnenja, da se bo napoved še definitivno spremenila. Obetamo si zasnežen konec tedna. Tokrat ne bo tako hitre odjuge, saj bo zaradi nižjih temperatur snežna odeja nad deli Slovenije vztrajala kar nekaj časa,“ zapišejo na Facebook profilu Neurje.si.

„Do sobote zvečer bo še prevladoval jugozahodni veter, ponoči pa bo zapihal veter severni smeri. V praksi to pomeni, da bo po večini države deževalo (izjema višje lege), meja sneženja pa se bo v noči na nedeljo hitro spuščala – tudi do nižin,“ pa dodajajo na Neurje.si, kako bomo prišli do snega.

Kaj pravi Agencija Republike Slovenije za okolje?

Danes bo spremenljivo oblačno, predvsem v notranjosti Slovenije bo sredi dneva in popoldne nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 7, ob morju okoli 10 °C. Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ki bo proti večeru naraščala. Zjutraj in dopoldne bo po kotlinah osrednje Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo -6 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 3 do 8, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C. V noči na nedeljo se bodo na zahodu in severu začele pojavljati rahle padavine. Na Primorskem se bo krepila burja. V nedeljo bo oblačno. Dopoldne bo povečini suho, popoldne pa se bodo padavine od juga krepile in do večera razširile nad večji del Slovenije. Po nižinah v notranjosti bo deloma snežilo, deloma deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Severe Weather Europe

Ojoj, še ena ‘firma’ tik pred propadom? Poznamo jo vsi … Je to samomor evropskega gospodarstva?

Evropa drsi v gospodarski propad, medtem ko ZDA povečujejo svojo prednost. Propad grozi tudi eni izmed nemških gigantov?

Bayer se sooča s padcem vrednosti delnic

Nemški gospodarski velikan Bayer AG se sooča z občutnim padcem vrednosti delnic, kar kaže na širše težave nemške industrije. Poleg avtomobilske industrije, ki je že pod močnim pritiskom, je zdaj na udaru tudi farmacevtski sektor. Bayer, globalno prepoznaven predvsem po izdelkih, kot je Aspirin, je v zadnjem letu izgubil skoraj 50 % vrednosti delnic, kar zbuja skrb za prihodnost nemškega gospodarskega vpliva.

V nadaljevanju predstavljamo dogajanje v širšem kontekstu, vezano na prihodnost evropskega gospodarstva, ki se bo nedvomno odražalo tudi na življenju v Sloveniji.

Nekoč izenačena gospodarstva sta danes ločena za polovico – v škodo Evrope.

Evropska unija je nekoč veljala za gospodarsko velesilo, ki se je lahko kosala z Združenimi državami Amerike. Danes je ameriško gospodarstvo kar 50 % večje od evropskega, kar sproža vprašanja o razlogih za ta “gospodarski samomor”, kot ga nekateri ekonomisti kritično imenujejo.

Politika varčevanja – evropska napaka?

Eden ključnih razlogov za evropski gospodarski zaostanek tiči v dolgoletni politiki varčevanja, ki jo je EU zasledovala po finančni krizi leta 2008. V času, ko so ZDA agresivno spodbujale rast in vlaganja, se je Evropa odločila za stroge omejitve v javnih financah in zmanjšanje izdatkov. Varčevanje je močno zaviralo gospodarsko rast, saj so države članice raje zmanjšale javno porabo kot spodbujale investicije in inovacije.

ZDA so se usmerile v politiko vlaganj in tehnoloških inovacij, ki je pospešila rast in jim omogočila ohranitev globalnega vodstva. “Evropa je v bistvu plačala ceno za varčevanje,” je dejal ekonomist Jacob Kirkegaard iz bruseljskega think-tanka Bruegel (poroča Financial Times). Medtem ko so ZDA vlagale v gospodarstvo, so se evropske države borile z zmanjšanjem dolga, kar je dolgoročno oslabljalo njihovo konkurenčnost.

Še pregled, kako se je razlika spreminjala skozi leta:

Energetska odvisnost – slabost Evrope

Evropska unija se že dolgo sooča s težavo energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina. To se je izkazalo za ključno slabost, saj so cene energije v Evropi zaradi prekinitev dobav postale nepredvidljive in visoke. Prehod na obnovljive vire energije zahteva obsežne naložbe, kar dodatno obremenjuje proračune držav članic.

“Evropa plačuje za svojo naivno odvisnost od ruskega plina,” je poudaril analitik Simon Tagliapietra (poroča Politico). Kriza v Ukrajini je še povečala potrebo po energetski neodvisnosti, vendar so alternative drage in tehnološko zahtevne. ZDA pa imajo močan položaj zaradi lastnih zalog energije in proizvodnje, kar omogoča stabilnost cen in večjo konkurenčnost ameriških podjetij.

Pomanjkanje enotne gospodarske politike

Evropska unija se sooča tudi s problemom neusklajenih politik med državami članicami. Medtem ko ZDA delujejo kot enoten gospodarski sistem, EU še vedno združuje različne nacionalne interese, ki pogosto zavirajo učinkovito skupno delovanje. Gospodarska politika, ki bi morala pospeševati rast, je v Evropi razdrobljena, saj vsak član deluje po svoje.

“Evropa potrebuje enotno gospodarsko strategijo, če želi ohraniti konkurenčnost,” je opozoril ekonomist Daniel Gros iz Centra za evropske politične študije (CEPS). Evropska komisija sicer poskuša spodbuditi rast, a mnoge države članice se še vedno osredotočajo na svoje interese, kar vodi v neučinkovitost in počasne spremembe.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Slovenija, kot članica Evropske unije, neposredno občuti posledice teh neusklajenih gospodarskih politik. Povišane cene energije in stroški, povezani s prehodom na obnovljive vire, dodatno obremenjujejo slovensko gospodarstvo. Kljub temu, da ima Slovenija relativno stabilno gospodarstvo, ostaja odvisna od odločitev, sprejetih na ravni EU. Slovensko gospodarstvo je v veliki meri vezano na izvozne trge znotraj EU, zato je stabilnost evropskega gospodarstva ključna za njeno lastno rast.

Evropska politika varčevanja, ki jo Slovenija izvaja v skladu z evropskimi smernicami, dodatno zavira možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Vprašanje je, ali se lahko Slovenija kot majhna država dovolj hitro prilagodi globalnim izzivom in ohrani konkurenčnost v spreminjajočem se gospodarskem okolju.

Je evropski gospodarski samomor še mogoče preprečiti?

Analitiki menijo, da bi EU morala preusmeriti svojo gospodarsko politiko in vlagati več sredstev v inovacije in razvoj, če želi preprečiti nadaljnje zaostajanje za ZDA. Potrebne bi bile tudi spremembe na področju energetske politike, saj bi povečanje energetske neodvisnosti omogočilo nižje stroške in večjo stabilnost.

Evropa mora premagati politične razlike in postati bolj enotna v svojih gospodarskih odločitvah, da se bo lahko uspešno soočila s svetovnimi gospodarskimi izzivi. V nasprotnem primeru tvega, da bo ostala v primežu gospodarskega propada, medtem ko se ZDA vedno bolj oddaljujejo kot globalni voditelj.

Evropska unija stoji na razpotju: ali se bo odločila za gospodarske reforme in inovacije, ali pa bo še naprej drsela po poti gospodarskega samomora.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Cerkva vedno manj, mošeje pa rastejo kot gobe po dežju? Slovenija postaja islamska država?

Religijske novogradnje v Evropi: Kaj se gradi in kdo plačuje?

V Evropi se zadnjih pet let v religijskem prostoru pojavljajo zanimive razlike v gradnji novih verskih objektov. Medtem ko število katoliških cerkva stagnira ali celo upada, opazimo trend naraščajoče gradnje islamskih mošej. Ta pojav odraža demografske in kulturne spremembe, ki oblikujejo sodobno evropsko družbo, in odpira vprašanja o virih financiranja ter vplivu teh sprememb na širše družbeno okolje.

Gradnja katoliških cerkva: Tradicija z omejitvami

Na področju katoliških cerkva v Evropi so v zadnjem desetletju vidne predvsem stagnacija in zapiranje. Katoliška Cerkev se sooča z upadom duhovnikov in zmanjšanjem števila vernikov, kar zmanjšuje potrebo po gradnji novih cerkva. Poročilo iz leta 2022 kaže, da število katoliških cerkva v nekaterih evropskih državah upada, saj jih preurejajo v kulturne ali celo komercialne objekte. Za Evropo, kjer sta sekularizacija in nizka stopnja obiska cerkva v porastu, ta trend ni presenetljiv. Bo krščanska vera izumrla?

V Sloveniji je situacija podobna. Število cerkva ostaja skoraj nespremenjeno, kar pomeni, da se v zadnjih letih ni zgodila nobena večja gradnja novih katoliških objektov. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji okoli 2.901 cerkva in kapel, pri čemer so cerkve finančno odvisne predvsem od donacij vernikov, medtem ko imajo v nekaterih primerih dostop do sredstev za obnovo kulturne dediščine (poroča Družina).

Islamske mošeje: Povečano povpraševanje in financiranje iz tujine

Na drugi strani vidimo vzpon islamskih objektov po Evropi. Povečanje števila muslimanskih priseljencev in naravna rast muslimanskega prebivalstva v zadnjih desetletjih povzročata povečan pritisk na gradnjo novih mošej, ki zadostijo potrebam vernikov. Eden najbolj opaznih primerov je odprtje velike mošeje v Kölnu leta 2018, ki velja za eno največjih v Evropi (poroča Delo). V primerih, kot je ta, je financiranje pogosto prišlo iz kombinacije lokalnih donacij in sredstev iz držav, kot je Katar. Katar je bil v zadnjih letih znan po svojih obsežnih donacijah za gradnjo mošej po Evropi, kar mnogi kritiki vidijo kot obliko kulturne vplivnosti v evropskem prostoru (Nova24TV).

Tudi v Sloveniji je ta trend opazen. Prva večja mošeja, Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, je bila odprta leta 2020 in predstavlja edini večji islamski objekt v Sloveniji. Njena gradnja je bila financirana pretežno s sredstvi iz Katarja, kar je v določenih krogih sprožilo vprašanja o vplivu tujih držav na slovensko družbo (Nova24TV).

Kdo plačuje za gradnjo verskih objektov?

Pri vprašanju financiranja verskih objektov se kažejo očitne razlike med katoliškimi in islamskimi objekti. Katoliška Cerkev v Evropi se zanaša na donacije vernikov in sredstva lokalnih škofij, včasih pa so vključena tudi javna sredstva za zaščito kulturne dediščine. Nasprotno pa gradnja mošej pogosto vključuje donacije iz držav z močno muslimansko večino, kot so Katar, Savdska Arabija in druge. Ta sredstva včasih vzbujajo dvome glede tujih vplivov, zlasti ko gre za financiranje projektov v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah, kjer se kultura pogosto tesno prepleta z religijo.

Družbene in kulturne posledice verske gradnje

Širitev islamskih objektov v Evropi, zlasti tam, kjer se muslimansko prebivalstvo povečuje, pogosto prinaša nova kulturna vprašanja. Katoliška Cerkev v Evropi, tradicionalna večinska religija, se sooča z izzivi sekularizacije in zmanjšanja prisotnosti vernikov, medtem ko islamska skupnost postaja vse bolj prisotna in aktivna pri gradnji svojih verskih objektov.

V nekaterih državah, kjer se gradi več islamskih objektov, to odpira vprašanja integracije, kulturnih sprememb in vpliva tujih držav. Gradnja velike mošeje v Kölnu je, na primer, sprožila različna mnenja o vplivu Katarja kot glavnega finančnega pokrovitelja. Podobne razprave potekajo v Sloveniji, kjer financiranje Islamskega versko-kulturnega centra ni bilo le logističen, temveč tudi političen izziv.

Končno vprašanje: Kakšna je prihodnost verske gradnje v Evropi?

Ob upoštevanju trendov zadnjih petih let lahko predvidimo, da se bo število novih katoliških objektov v Evropi verjetno še naprej zmanjševalo zaradi zmanjševanja števila vernikov. Nasprotno pa lahko pričakujemo nadaljnjo gradnjo islamskih objektov, saj se muslimanska skupnost širi in si želi zagotavljati prostor za bogoslužje.

Ob tem pa ostaja vprašanje, kakšen vpliv ima financiranje verskih objektov iz tujine. Ali so ta sredstva zgolj simbol verske podpore, ali morda odražajo širše geopolitične interese? Dejstvo je, da se verska krajina Evrope spreminja in da bodo potrebne nove razprave o tem, kako naj Evropa pristopi k vprašanju gradnje in financiranja verskih objektov.

Na koncu tako ostaja vse manj prostora za katoliške cerkve in vse več prostora za islamske mošeje, kar je morda neizogiben odraz sodobne demografije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Tako bi izglasovali Slovenci, če bi izbirali med Trumpom ali Harrisovo …

Presenetljivi rezultati ankete o ameriških volitvah

LJUBLJANA – Evropa je jasno pokazala svojo izbiro za ameriške predsedniške volitve leta 2024. Demokratska kandidatka Kamala Harris je v večini evropskih držav izjemno priljubljena, medtem ko ima njen nasprotnik, Donald Trump, podporo predvsem v vzhodnoevropskih državah. Evropski glasovi bi torej, če bi bili mogoči, močno vplivali na ameriške volitve in s tem tudi na nadaljnje globalne odnose.

Kaj pravi Evropa?

Podatki, zbrani med prebivalci različnih evropskih držav, kažejo, da bi v primeru možnosti glasovanja Evropa močno podprla Harrisovo. Države, kot so Danska (96 % za Harrisovo), Švedska (90 %) in Nemčija (85 %), izrazito favorizirajo demokratsko kandidatko, kar kaže na splošen evropski odklon do Trumpove politike. Nekatere države so skoraj enotno naklonjene Harrisovi, kar je v nasprotju s Trumpovo vizijo Amerike kot “svetovnega policista” – ta politika v Evropi ni bila nikoli priljubljena, še posebej glede na spore, ki jih je povzročil mednarodno, od poročanja BBC.

Kljub vsemu Trump v določenih državah še vedno uživa nekaj podpore. Države, kot so Madžarska (62 % za Trumpa), Srbija (67 %) in Gruzija (66 %), se bolj nagibajo k Trumpu. Ta podatek ni presenetljiv, saj Madžarska že dolgo izraža močno konservativne vrednote, podobno kot Trumpova administracija. Na Balkanu, kjer so vplivi velikih sil tradicionalno močni, je Trumpova prostaško agresivna politika verjetno videna kot neposredna in praktična, kar je za nekatere lahko privlačno. Hkrati so ljudje v teh državah pogosto nezaupljivi do Zahoda in njihovih politik, zato Trumpovo izolacionistično stališče vzbuja simpatije.

Zakaj Harrisova in ne Trump?

Podpora Harrisovi v zahodni Evropi ni presenečenje. Harrisova, ki se zavzema za progresivne vrednote, kot so pravice manjšin, varstvo okolja in dostopno zdravstvo, je bliže evropskemu idealu politike. V Evropi je v porastu zavedanje o podnebnih spremembah in potrebi po ukrepanju na tem področju. Kamala Harris je v svojih govorih večkrat poudarila, da je varstvo okolja ena njenih ključnih prioritet, kar so evropski voditelji sprejeli pozitivno (poroča New York Times).

Na drugi strani je Trumpova politika osredotočena predvsem na notranje zadeve, s poudarkom na zaščiti ameriškega gospodarstva in zmanjševanju vpliva globalnih organizacij. Evropa tega ne vidi kot pozitivno, saj pogosto sodeluje z mednarodnimi institucijami, ki so ključne za reševanje problemov, kot so podnebne spremembe, migracije in pandemije. Tako je Harrisova razumljena kot bolj primerna kandidatka za vzpostavljanje močnih transatlantskih odnosov.

Evropa kot globalni opazovalec ameriške politike

Vloga Evrope v svetovni politiki je v zadnjih letih vse pomembnejša. Zaradi gospodarske moči in diplomatskega vpliva so evropske države pogosto tiste, ki delujejo kot protiutež ameriškim potezam, še posebej, kadar ZDA delujejo izolacionistično. Harrisova, ki podpira multilateralizem in tesnejše sodelovanje z ZN, EU in drugimi organizacijami, v Evropi vzbuja upanje na tesnejše sodelovanje.

Evropa si očitno želi stabilnega zavezništva z ZDA, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in skrb za okolje. Trumpov izolacionizem in protekcionizem sta povzročila nelagodje, saj sta destabilizirala mnoge dolgoletne mednarodne dogovore. Tako Harrisova pooseblja vrednote, ki so evropskemu kontinentu bližje in bi lažje zagotovila tesnejšo transatlantsko povezavo, ki jo mnogi v Evropi želijo.

Slovenija in Balkanski pogled na ameriško politiko

Slovenci so v raziskavi pokazali rahlo naklonjenost Harrisovi, vendar z le 49 % podpore, kar nakazuje na polarizacijo tudi v Sloveniji. Večjo podporo bi Slovenci namenili Trumpu (51 %). Mnogi Slovenci cenijo Trumpovo retoriko o močni državi in ekonomskem nacionalizmu, a hkrati ne odobravajo njegovih agresivnih izjav glede evropskih zaveznikov. Po drugi strani je Harrisova pri delu slovenske javnosti razumljena kot predstavnica ameriškega “establishmenta”, ki morda ne bo bistveno spremenila razmer. To bi lahko bilo posledica zgodovinske skepticizma Slovencev do velikih sil in zunanjih vplivov.

Na Balkanu pa je podpora Trumpu očitnejša. Tamkajšnje države so bile pogosto politično in gospodarsko odvisne od zunanjih sil, Trumpov bolj nacionalističen pristop pa bi lahko bil dojet kot razbremenitev. Trumpova politika »America First« se namreč ujema z ideali nacionalne suverenosti, kar je mnogim v teh državah privlačno.

Evropa večinsko stavi na Kamalo Harris, saj njeni programi in vrednote odražajo tisto, kar Evropejci pričakujejo od zavezništva z ZDA. Harrisova simbolizira odprto družbo, varovanje okolja in pravice manjšin – vrednote, ki so večini Evropejcev blizu. Trumpov protekcionizem, nasprotovanje mednarodnim institucijam in izolacionizem pa so vse tiste lastnosti, zaradi katerih je manj priljubljen.

Ameriške volitve bodo imele neizogiben vpliv tudi na Evropo, saj bo prihodnji ameriški predsednik odločal o nadaljnji smeri odnosov med ZDA in Evropo. Zdi se, da je Evropa tokrat že izbrala svojo stran, čeprav le kot opazovalec.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Objavljena je nova napoved snežnih padavin za to zimo, čaka nas nekaj, česar nismo pričakovali …

Portal Severe Weather Europe je objavil novo serijo napovedi snežnih padavin za prihajajočo zimo 2024/2025, ki potrjuje atmosfersko prisotnost pojava La Niña. V primerjavi s prejšnjo napovedjo iz preteklega meseca novi podatki nakazujejo povečanje snežnih padavin v delih Združenih držav Amerike in južne Kanade ter nekoliko več snežnih padavin v Evropi.

La Niña je sicer temperaturna anomalija oceanov v ENSO regijah. To je območje tropskega Tihega oceana, kjer se tople in hladne faze izmenjujejo približno vsake 1–3 leta. Topli fazi pravimo El Niño, hladni pa La Niña. V tej jeseni in pozimi so predvidene negativne anomalije in ohladitev.

Spremembe v oceanih vplivajo na zimske vremenske vzorce in potencial snežnih padavin. La Niña vpliva na vreme na globalni ravni, z neposrednim vplivom na ZDA in Kanado. Sistem ECMWF, ki je sicer najpogosteje uporabljen in zelo cenjen za sezonske napovedi, napoveduje podpovprečno količino snega na večjem delu Evrope. V nekaterih delih Skandinavije so zaradi vpliva nizkega tlaka in curka nad severno Evropo možne povečane snežne padavine.

Januarska napoved prav tako predvideva zmanjšan potencial snežnih padavin na večjem delu evropskega kontinenta. Na splošno so napovedi podobne prejšnjemu mesecu, morda celo z manj snega nad osrednjimi in severozahodnimi deli.

Za februar so predvidene določene spremembe. Večji del celine bo verjetno imel manj snežnih padavin kot običajno za ta letni čas, vendar je nad osrednjimi deli Evrope možen porast snežnih padavin.

Napoved za marec pa kaže zmanjšan potencial snežnih padavin na večjem delu celine. Le v nekaterih osrednjih in južnih delih Evrope (razen na skrajnem severu) so predvidene nekatere poznozimne snežne padavine.

su; Foto: Severe Weather