Ko so konec leta 2024 prvi računi z novo omrežninsko metodologijo dosegli slovenska gospodinjstva, so sprožili val ogorčenja. Nenaden skok stroškov, ki ga je prinesel prehod na nov sistem zaračunavanja omrežnine, je razkril vrsto težav – od nejasne komunikacije do spornih političnih odločitev. Ta energetski kaos pa zdaj postaja še politična drama, ki sega vse do Bruslja.

Kaj je povzročilo razburjenje?

Nova metodologija obračuna omrežnine, ki je začela veljati oktobra 2024, uvaja sezonsko prilagoditev cen in dodatno razdelitev na pet časovnih blokov. Cilj je bil spodbuditi učinkovitejšo porabo električne energije, a realnost je prinesla nekaj povsem drugega. Številni odjemalci so se znašli v situaciji, ko so njihovi računi v zimskih mesecih znatno narasli – pogosto brez jasne razlage.

Zakaj takšne razlike? Zimska sezona in časovni bloki so oblikovani tako, da visoko porabo kaznujejo z višjimi stroški. Za večje porabnike, vključno z industrijo, pa to pomeni dodatne finančne obremenitve, ki bi lahko vplivale na konkurenčnost in stroške proizvodnje.

Vlada proti regulatorju: Kdo bo prevzel odgovornost?

V ospredju spora sta vlada in Agencija za energijo. Vlada, pod vodstvom ministra za okolje in energijo Bojana Kumra, je že decembra pozvala člane sveta Agencije za energijo k odstopu, kar je po njenih navedbah ključno za reševanje krize. Dva člana sta odstopila, trije pa so ostali na položajih, kar je svet agencije naredilo nesklepčen.

A tu se zgodba zaplete. Agencija, ki bi morala delovati neodvisno, je Evropski komisiji sporočila, da so takšni politični pritiski nedopustni. Evropska zakonodaja namreč jasno zahteva, da regulatorji ostanejo neodvisni od političnih vplivov. Komisija je Sloveniji celo zagrozila z možnostjo postopka zaradi kršitev, če bo vlada nadaljevala s svojimi ukrepi.

Kako bo vlada ukrepala?

Medtem ko Bruselj opozarja na pomen neodvisnosti, vlada išče rešitve, ki bi ublažile jezo javnosti in gospodarstva. Ena od predlaganih možnosti je oprostitev plačila omrežnine za najdražji časovni blok v zimski sezoni. Ta ukrep bi lahko nekoliko zmanjšal stroške za najbolj prizadete skupine odjemalcev, a ne brez posledic za prihodke omrežnih operaterjev.

Minister Kumer poudarja, da gre za krizni ukrep: “Ne moremo dopustiti, da visoki stroški uničijo socialno in gospodarsko stabilnost.” A vprašanje ostaja – ali je ta rešitev dolgoročno vzdržna?

Kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo?

Za slovenska gospodinjstva nova metodologija pomeni, da bo treba še bolj paziti na čas porabe električne energije. Učinkovita raba in prilagajanje urnikom bodo ključnega pomena za znižanje računov.

Gospodarstvo pa se sooča z drugačno realnostjo. Industrija, zlasti energetsko intenzivna podjetja, opozarja na nevarnost izgube konkurenčnosti. Višji stroški energije bi lahko vodili v višje cene izdelkov in storitev, kar bi občutili tudi potrošniki.

Evropa gleda: Kaj bo storila Slovenija?

Vključitev Evropske komisije v ta spor je Slovenijo postavila pod drobnogled. Regulatorji po vsej EU budno spremljajo razvoj dogodkov, saj bi morebitni politični posegi v delo agencije lahko ustvarili nevaren precedens.

Kriza, ki zahteva premišljene rešitve

Spor med vlado in Agencijo za energijo razkriva širši problem – kako uskladiti energetsko politiko, ki bo hkrati socialno pravična, gospodarsko vzdržna in skladna z evropskimi standardi. Odločitve, sprejete v prihodnjih tednih, bodo imele dolgoročne posledice, ne le za slovensko energetiko, ampak tudi za njen ugled v Evropi.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za energijo, Freepik

Apple se je znova znašel v središču pozornosti Evropske komisije zaradi domnevnih praks geoblokiranja, ki naj bi diskriminirale evropske potrošnike glede na njihov kraj prebivališča. Mreža nacionalnih organov za varstvo potrošnikov (CPC) in Evropska komisija sta podjetje pozvali, naj preneha z izvajanjem več potencialno prepovedanih praks geoblokiranja.

Kaj je geoblokiranje?

Geoblokiranje pomeni omejevanje dostopa do določenih storitev ali vsebin na podlagi geografske lokacije uporabnika. V praksi to pomeni, da uporabniki iz določenih držav ne morejo dostopati do enakih vsebin ali storitev kot uporabniki iz drugih držav.

Očitanje Applu

Mreža CPC je ugotovila, da Apple izvaja geoblokiranje v svojih medijskih storitvah, kot so App Store, Apple Arcade, Music, iTunes Store, Books in Podcasts. Med glavnimi očitki so:

• Različni vmesniki glede na državo: Uporabniki lahko dostopajo le do vmesnika, izdelanega za državo, v kateri so registrirali svoj Applov račun. Pri poskusu spremembe tega vmesnika se soočajo s precejšnjimi težavami.
• Omejitve pri plačilnih sredstvih: Uporabniki lahko pri nakupih v medijskih storitvah uporabljajo samo plačilna sredstva, izdana v državi, v kateri so registrirali svoj Applov račun.
• Omejitve pri prenosu aplikacij: Potrošniki ne smejo prenašati aplikacij, ki so na voljo v drugih državah. Trgovina App Store namreč ne omogoča dostopa do različice druge države.

Reakcija Evropske komisije

Evropska komisija je poudarila, da takšne prakse kršijo pravila Evropske unije proti geografskemu blokiranju, ki so bila sprejeta leta 2018 in veljajo za vse trgovine z aplikacijami, ki delujejo na evropskem skupnem trgu. Apple ima zdaj en mesec časa, da odgovori na ugotovitve mreže CPC in predlaga, kako bo odpravil te prakse. Če tega ne stori, mu lahko grozijo ukrepi nacionalnih oblasti.

Pretekle kazni

Marca letos je Evropska komisija Applu naložila 1,84 milijarde evrov kazni zaradi domnevnega kršenja pravil konkurence v svoji trgovini aplikacij App Store, po pritožbi tekmeca na področju glasbenega pretakanja Spotify.

Kaj to pomeni za uporabnike?

Če bo Apple prisiljen spremeniti svoje prakse, bodo evropski uporabniki morda pridobili enak dostop do vseh Applovih storitev, ne glede na državo prebivališča. To bi lahko pomenilo večjo izbiro aplikacij, enotne cene in možnost uporabe različnih plačilnih sredstev.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

Evropska komisija je danes izplačala 4,2 milijarde evrov Ukrajini, kar predstavlja pomemben korak v podpori tej vojni razdejani državi. Sredstva so bila sproščena po odobritvi Sveta EU in so del širšega paketa finančne pomoči, ki naj bi do leta 2027 zagotovil Ukrajini do 50 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev in posojil. Ta finančna podpora je namenjena ohranjanju delovanja ukrajinske države in podpiranju njenega boja proti ruski agresiji, pa tudi obnovi in modernizaciji države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju X poudarila, da so ta sredstva ključna za ohranjanje delovanja ukrajinske države v času, ko se ta sooča z eno najhujših kriz v svoji zgodovini. Finančna pomoč je sestavni del t. i. ukrajinskega instrumenta, ki predvideva izplačilo 50 milijard evrov do konca leta 2027. Od tega bo 33 milijard evrov namenjenih v obliki posojil, medtem ko bo preostanek v obliki nepovratnih sredstev.

Paket finančne pomoči ni namenjen zgolj preživetju Ukrajine v trenutni vojni situaciji, ampak tudi dolgoročni obnovi in modernizaciji države. Poleg tega bo ta pomoč podpirala izvajanje ključnih reform, ki so nujne za morebitni pristop Ukrajine k Evropski uniji. V tej luči je finančna podpora usmerjena ne le v stabilizacijo trenutne situacije, temveč tudi v prihodnost Ukrajine kot potencialne članice EU.

Evropska unija je z izplačilom teh sredstev znova potrdila svojo solidarnost z Ukrajino. V času, ko se Ukrajina sooča z nenehnim pritiskom ruske agresije, je finančna podpora EU ključna za vzdrževanje osnovnih funkcij države, vključno z izplačilom plač javnim uslužbencem, vzdrževanjem kritične infrastrukture in podporo civilnemu prebivalstvu.

Poleg tega bo ta finančna injekcija pomagala ohraniti stabilnost ukrajinske valute in finančnega sistema, kar je ključno za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja gospodarskih razmer. Ukrajinska vlada se zaveda, da je stabilnost finančnega sektorja ključna za dolgoročno gospodarsko okrevanje države po koncu vojne.

Izplačilo sredstev je samo začetek dolgoročnega procesa, ki bo zahteval strogo nadzorovano izvajanje projektov obnove in reform. Evropska komisija bo skupaj z ukrajinskimi oblastmi tesno spremljala porabo teh sredstev, da bi zagotovila njihovo učinkovito uporabo v skladu z zastavljenimi cilji.

Eden izmed ključnih izzivov v prihodnjih letih bo tudi usklajevanje mednarodne pomoči in izogibanje podvajanju naporov različnih donatorjev. EU bo igrala ključno vlogo pri koordinaciji teh prizadevanj in zagotavljanju, da bodo sredstva porabljena na transparenten in učinkovit način.

Finančna pomoč Evropske unije je za Ukrajino neprecenljiva, saj omogoča ohranitev delovanja države v času vojne in obenem postavlja temelje za njeno dolgoročno okrevanje in prihodnji razvoj. S tem EU ne izkazuje le solidarnosti z ukrajinskim narodom, temveč tudi svojo zavezanost k ohranjanju stabilnosti in varnosti v širši evropski regiji.

EK; Evropska komisija, Pexels