Slovenija pri črpanju evropskih sredstev na dnu lestvice, tu so razlogi in dejstva
LJUBLJANA – Ko gre za evropska sredstva, Slovenija pogosto stopi na parket z odlično pripravljeno dokumentacijo, toda – ali jo zna izkoristiti? Po trenutnih številkah smo na repu EU. Sramota ali priložnost za streznitev?
Polovična potrditev dokumentov, a zgolj papirji niso dovolj
Po zadnjih podatkih Evropske komisije je Slovenija v aktualnem obdobju 2021–2027 uspela dodeliti 14,4 % razpoložljivih kohezijskih sredstev, a šokantno – porabila je le 0,7 %. Kaj to pomeni? Če bi ta odstotek prenesli v vsakdanje življenje, je podobno, kot da bi si rezervirali luksuzni apartma za vikend, a bi ostali doma na kavču, ker niste našli ključa.
Zakaj takšno zaostajanje? Na eni strani je glavni razlog pozno potrjevanje dokumentacije. Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 je bil potrjen šele decembra 2022 – leto dni po začetku obdobja. Na drugi strani pa se zdi, kot da se trudimo biti izjemno previdni, preden sploh stopimo v igro. Bi nas lahko bolj fleksibilen pristop rešil pred to samozadostno birokratsko pastjo? Morda.
Sramota, Slovenija je zadnja na lestvici, kdo bo odgovarjal? No, glavno, da imamo nove davke in prispevke …
Projekti na papirju – realizacija še v megli
Ena največjih načrtovanih investicij je modernizacija železniške proge Dobova–Zidani Most, ki naj bi izboljšala prometno infrastrukturo, zmanjšala emisije in spodbudila trajnostne oblike prevoza. A kaj, ko vlak (tokrat dobesedno) še vedno stoji na postaji. Na podobnem čakanju so tudi drugi strateški projekti – od digitalizacije izobraževanja do podpore podjetništvu v manj razvitih regijah.
V primerjavi z nami so Estonija, Latvija in Litva, denimo, pokazale precej večje ambicije. Litva je že porabila več kot 10 % svojih dodeljenih sredstev, pri čemer so uspešno zaključili projekte, ki so močno povečali digitalno dostopnost podeželskih območij. Ali torej res potrebujemo tako dolge razprave za nekaj, kar bi lahko bilo že v teku?
Ukrepi: volja ali le zasilni izhodi?
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je predstavilo paket ukrepov, ki naj bi olajšali črpanje sredstev. Poenostavitev administrativnih postopkov, manj administracije in več podpore prijaviteljem – slišati je obetavno, kajne? A zgodovina nas je naučila, da se resnična težava pogosto skriva v podrobnostih izvedbe.
Poleg tega je očitno, da imamo težave s človeškimi viri. Pomanjkanje usposobljenih projektnih vodij in pogosto slaba komunikacija med različnimi institucijami kažeta, da problem ni samo v sistemu, temveč tudi v kulturi dela.
Kako vpliva na lokalne skupnosti?
Če pogledamo konkretno – zamuda pri črpanju sredstev vpliva na vse, od rekonstrukcije podeželskih cest do boljše opremljenosti šol. Recimo v severovzhodni Sloveniji, ki jo kohezijskih skladov najbolj krvavo potrebuje, je marsikateri projekt obstal na pol poti, ker preprosto ni jasno, kdaj in kako bodo sredstva na voljo. To ni le statistika; gre za konkretne ljudi, ki čakajo na spremembe – in jih ne dočakajo.
Je kriva EU ali smo si sami mojstri nesreče?
Pogosto slišimo očitke na račun Evropske komisije, da so postopki preveč birokratski in zamudni. Resnica? Da, so. A po drugi strani to ni ustavilo Poljske, Madžarske ali Slovaške, ki so uspešno črpale milijarde in z njimi preoblikovale svoje države. Tako da – morda moramo prenehati s kazalcem kazati na Bruselj in začeti iskati rešitve doma.
Posledice: zamujene priložnosti, a ne le to
Če Slovenija ne bo pospešila postopkov, obstaja realna možnost, da bodo sredstva ostala neizkoriščena. Evropska unija ima jasna pravila – uporabi jih ali jih izgubi. Toda posledice ne vključujejo le neizkoriščenih milijonov. Gre tudi za ugled, razvojne priložnosti in dolgoročno konkurenčnost države.
Čas za streznitev
Ali je rešitev preprosta? Seveda ne. A prvi korak je jasen – zmanjšanje administrativnih bremen, več transparentnosti in postavljanje realnih ciljev. Slovenija ima v rokah edinstveno priložnost, da spremeni tok svoje zgodbe. Vprašanje je, ali jo bo znala izkoristiti ali bo še naprej potiskala projekte v predale, ki se nikoli ne odprejo.
Zaenkrat pa ostajamo država, ki zamuja – ne le vlakov, ampak tudi lastne priložnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: www
Sramota, Slovenija je zadnja na lestvici, kdo bo odgovarjal? No, glavno, da imamo nove davke in prispevke …
Slovenija na dnu pri črpanju EU sredstev: Smo res tako neučinkoviti?
LJUBLJANA – Slovenija je spet “posebna”. Tokrat z najnižjo stopnjo črpanja evropskih sredstev v EU, kar nas postavlja na sam rep lestvice in vzbuja vprašanja o tem, kako resno sploh jemljemo razvojne priložnosti, ki jih ponuja članstvo v Uniji. Če bi Slovenijo primerjali s počasnim vlakom, ki ga prehitijo celo kolesarji, bi bila analogija morda malce kruta – a očitno ne povsem napačna.
Kaj pravijo številke?
Podatki Evropske komisije, objavljeni na platformi cohesiondata.ec.europa.eu, kažejo, da je Slovenija do 31. avgusta 2024 črpala le minimalni delež sredstev iz finančnega okvira 2021–2027, medtem ko so države, kot sta Luksemburg in Nizozemska, že na pol poti do popolne realizacije razpoložljivih sredstev. Slovenski delež porabljenih sredstev je tako nizek, da bi se lahko spraševali, ali pri nas sploh razumemo, kako deluje evropski proračun. Po istem viru smo edina država, ki se nevarno približuje mejnim vrednostim, kjer bi neizkoriščena sredstva preprosto propadla. (poroča Evropska komisija na cohesiondata.ec.europa.eu)
Zakaj smo tako počasni?
Razlogov za to nezavidljivo stanje je več, a nihče ne more mimo dolgotrajne slovenske “tradicionalne” birokracije. Zapleteni obrazci, počasni odzivni časi in strah pred napakami so le vrh ledene gore. Namesto da bi država omogočila jasne in enostavne postopke za pridobitev sredstev, upravičenci pogosto naletijo na labirint dokumentov, pri katerem že prvi zavoj pomeni izgubljeno pot.
A tu se težave ne končajo. Slovenski projekti pogosto nimajo jasne vizije, kar pomeni, da tudi če so sredstva odobrena, njihovo izvajanje traja predolgo ali pa se ustavi. V državah, kot sta Estonija ali Danska, je zgodba povsem drugačna – tam imajo lokalne oblasti avtonomijo in kapacitete, da projekte izvajajo hitro in učinkovito. V Sloveniji? Lokalni organi pogosto nimajo potrebnih znanj ali resursov za pripravo kakovostnih predlogov.
Kaj to pomeni za državljane?
Vprašajte povprečnega prebivalca, kaj pomeni evropska kohezijska politika, in boste verjetno dobili nejasen odgovor. Razlog za to je preprost: ljudje na terenu ne vidijo koristi teh sredstev. Ko bi lahko imeli boljše ceste, šole ali bolnišnice, se pogosto zgodi, da so ti projekti ustavljeni ali preloženi zaradi neučinkovitosti sistema.
Lahko pa si to zamislimo še bolj plastično. Recimo, da bi vam nekdo dal milijon evrov za prenovo hiše, vi pa bi se toliko časa odločali, katero barvo fasade izbrati, da bi vam na koncu vzeli celoten znesek nazaj. Absurdno? Morda, a ravno to se nam dogaja na nacionalni ravni.
Rešitev? Ali pa vsaj obliž na rano?
Ministrstvo za kohezijo se je v zadnjem času začelo zavedati resnosti položaja in napoveduje spremembe. Poenostavitve postopkov, boljša koordinacija med različnimi deležniki ter povečana podpora lokalnim oblastem so glavni ukrepi, ki naj bi pripomogli k boljšemu izkoristku sredstev. Toda vprašanje ostaja – zakaj se teh težav lotevamo šele zdaj, tri leta po začetku finančnega obdobja? Je to le še en poskus gasilskega ukrepa, ki bo spet ostal na papirju?
Primerjava s sosedi
Če pogledamo našo sosedo Hrvaško, lahko opazimo zanimivo sliko. Hrvaška je sicer prav tako v spodnji polovici lestvice, vendar je glede na porabo bistveno pred Slovenijo. Razlog? Močna regionalna politika in proaktivno sodelovanje lokalnih oblasti. Medtem ko Slovenci tarnamo, da je vse “prekomplicirano”, so Hrvati razvili strategijo, ki, čeprav morda ni popolna, prinaša rezultate.
Če Slovenija ne bo radikalno spremenila pristopa, se bomo znašli v položaju, ko bodo milijoni – morda celo milijarde – evrov evropskih sredstev ostali neizkoriščeni. To ne pomeni le finančne izgube, temveč tudi razvojni zaostanek. Evropska unija postavlja jasna pravila: sredstva, ki niso porabljena pravočasno, preprosto izginejo – brez možnosti podaljšanja ali prerazporeditve.
Slovenija se z nizko stopnjo črpanja evropskih sredstev nahaja na prelomnici. Bomo končno spremenili pristop in začeli razmišljati strateško, ali bomo še naprej ostajali na repu EU, kjer se nas omenjajo zgolj kot negativni zgled? Odgovor ni le v rokah politike, temveč tudi v miselnosti in organizaciji celotnega sistema. Evropska sredstva niso samo številke na papirju, temveč konkretna priložnost za boljšo prihodnost. Žal pa trenutno ta prihodnost – kot kažejo podatki – še čaka na boljše čase.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Slovenija zamudila priložnost za pridobitev evropskih sredstev?! Bomo ostali brez 50 milijonov?
LJUBLJANA – Slovenija zamudila priložnost za evropski superračunalnik?
Kljub napovedim, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup novega superračunalnika, se je izkazalo, da država na ustrezen razpis sploh ni oddala prijave. To pomeni, da so bile trditve o že zagotovljenih nepovratnih sredstvih vprašljive, kar je povzročilo precej zmede in ogorčenja v javnosti.
Neusklajenost med obljubami in realnostjo
Vlada je večkrat poudarjala, da bo novi superračunalnik umeščen v Mariboru, kar naj bi pomenilo velik korak naprej za slovensko tehnološko in raziskovalno infrastrukturo. Pridobitev evropskih sredstev je bila predstavljena kot že zagotovljena, vendar se po poročanju TV Slovenije država na razpis sploh še ni prijavila. To odpira vprašanje, zakaj so bila sredstva predstavljena kot zagotovljena, če postopek prijave sploh ni bil izveden. Po informacijah novinarke Helene Ponudič je bilo ugotovljeno, da 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev ni rezerviranih, saj prijava še ni bila oddana (poroča TV Slovenija).
Neučinkovitost vladnih postopkov?
Ta situacija je sprožila številne dvome o učinkovitosti trenutnih vladnih postopkov. Pridobitev evropskih sredstev za financiranje projektov, kot je superračunalnik, zahteva natančno pripravo in pravočasno prijavo na razpise, česar očitno Slovenija ni uspela izvesti. Če država ne bo pravočasno oddala prijave, bo priložnost za pridobitev sredstev zamujena, kar bi lahko pomenilo, da bo projekt ogrožen ali pa bo moral biti financiran iz državnega proračuna, kar bi povečalo proračunski primanjkljaj.
Reakcija opozicije in javnosti
Na to temo se je na Twitterju odzval tudi opozicijski vodja Janez Janša, ki je ironično komentiral, da je “problem dvojina,” kar je bilo razumljeno kot kritika na račun neusklajenih izjav vlade. Janša je namignil, da se namesto za financiranje superračunalnika prijavljajo na druge, manj pomembne projekte, kot je “preučevanje spolov,” kar je izzvalo mešane odzive javnosti in opozorilo na potrebo po jasnejši komunikaciji s strani vlade.
Pomembnost projekta za Slovenijo
Superračunalnik v Mariboru bi močno prispeval k razvoju raziskovalne infrastrukture v Sloveniji in bi državo postavil na zemljevid tehnološko naprednih držav. Tak projekt bi omogočal napredne raziskave na področju znanosti, industrije, umetne inteligence in podatkovne analitike, ter bi okrepil sodelovanje med univerzami in industrijo. Zamuda ali izguba evropskega sofinanciranja bi bila zato velik udarec za znanstveno skupnost in bi lahko zmanjšala konkurenčnost Slovenije na tem področju.
Kaj mora vlada storiti zdaj?
Vlada bo morala čim prej pojasniti, ali bo uspela pravočasno oddati prijavo in pridobiti evropska sredstva. Prav tako je nujno, da jasno komunicira o napredku projekta, saj so napačne ali prezgodnje informacije že povzročile precej negotovosti. Pomembno je, da so prihodnje odločitve temeljite in natančne, saj bo vsak napačen korak lahko resno vplival na prihodnost superračunalniškega centra.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Center Rog pridobil evropska sredstva za razvoj kreativnih obrtniških in rokodelskih praks
Center Rog, pomembno kreativno središče v Ljubljani, je uspešno pridobil evropska sredstva za razvoj kreativnih obrtniških in rokodelskih praks. Sodelovanje v programu Ustvarjalna Evropa in uspešne prijave na tri razpise Evropske komisije so Centru Rog omogočile pridobitev več kot 200.000 evrov. S temi sredstvi bodo izvedli večletne projekte, ki bodo prispevali k nadgradnji in razvoju kreativnih praks na področju obrtništva in rokodelstva.
Eden izmed pomembnih projektov, ki ga bo Center Rog izvedel s pomočjo evropskih sredstev, je projekt CRAFTWORK 4.0. ALL. Ta projekt vodi MateraHub iz Italije v sodelovanju z 12 partnerji iz različnih držav. Namen projekta je podpora obrtnikom in rokodelcem na začetku njihove profesionalne poti. Projekt bo trajal tri leta in prejel več kot dva milijona evrov evropskih sredstev, kar predstavlja 80 % celotne vrednosti projekta. Cilj projekta je razviti platformo za mednarodno in medkulturno sodelovanje, ki bo omogočala povezovanje med obrtniki, organizacijami, znanstveniki in ustanovami po vsej Evropi.
Center Rog je bil prav tako uspešen na razpisu Kultura premika Evropo za gostitelje rezidenc. Za rezidenčni program Designer in Residency je prejel sredstva v skupnem znesku 18.000 evrov. Ta program bo omogočil gostovanje ustvarjalcev na področju tekstila, arhitekture in oblikovanja stekla, ki bodo od avgusta do novembra ustvarjali pod skupno temo “Kaj se lahko naučimo od prednikov”. Njihova dela bodo predstavljena na letni pregledni razstavi produkcije v Centru Rog novembra letos, skupaj z mednarodno konferenco in kreativnim maratonom za mlade oblikovalce.
Še en pomemben projekt, ki ga bo Center Rog izvedel, je projekt Steklarstvo med tradicijo in inovacijo. Projekt vodi srbska Fundacija za razvoj ekonomske znanosti (FREN) v sodelovanju s srbsko Inštitutom za kreativno podjetništvo in inovacije ter danskim Muzejem Sydostdanmark. Cilj projekta je razviti izvirno metodologijo za zeleni in digitalni prehod kreativnih steklarskih praks. Projekt vključuje razvoj inovativnih orodij, kot sta kalkulator ogljičnega odtisa in katalog idej za uvajanje krožne ekonomije pri oblikovanju in izdelavi steklenih izdelkov.
Pridobljena sredstva omogočajo Centru Rog, da ponudi podporno okolje za razvoj novih idej in izdelkov na področju oblikovanja, rokodelstva, arhitekture in inženirstva. Center Rog s svojimi devetimi proizvodnimi laboratoriji omogoča dostop do opreme in delovnih prostorov za profesionalce in ljubitelje, kar spodbuja kulturno-kreativni sektor v širšem smislu. Projekti, ki jih bodo izvedli s pomočjo evropskih sredstev, bodo prispevali k izboljšanju usposabljanj in izobraževanj za sodobne obrtnike ter k boljši razumljivosti njihovih potreb.
Center Rog je z uspešno pridobljenimi evropskimi sredstvi postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj kreativnih obrtniških in rokodelskih praks. S temi projekti bo center nadaljeval svojo misijo spodbujanja inovativnosti in kreativnosti, kar bo imelo pozitiven vpliv na kulturno-kreativni sektor v Sloveniji in širše po Evropi.
Za več informacij o projektih in aktivnostih Centra Rog obiščite njihovo uradno spletno stran Center Rog.
EK; Vir: Zajem zaslona FB, Facebook
