Odkrito! DeepSeek skriva kodo, ki vaše podatke pošilja Kitajski – ali že vohunijo za vami?
Umetna inteligenca spreminja svet – to ni več vprašanje, temveč dejstvo. Orodja, kot je DeepSeek, so dokaz, kako hitro AI prevzema naše vsakdanje življenje. Toda kdaj se fascinacija sprevrže v grožnjo? Nedavna odkritja kibernetskih strokovnjakov so razkrila sumljive skrite kode v sistemu DeepSeek, ki bi lahko pomenile resno varnostno tveganje. In kar je še bolj zaskrbljujoče? Vpletenost China Mobile, telekomunikacijskega giganta, povezanega s kitajsko vlado.
Vse skupaj nas spominja na zgodbo o Trojanskem konju – privlačna oblika, bleščeča tehnologija, skrite pasti. Bi lahko bila ta AI-platforma pravzaprav orodje za nadzor?
Kaj so odkrili strokovnjaki?
Kibernetski analitiki so podrobno pregledali kodo DeepSeek in naleteli na nekaj presenetljivega – spletna prijavna stran vsebuje močno zakrito računalniško kodo, ki omogoča posredovanje podatkov kitajskemu državnemu telekomunikacijskemu podjetju China Mobile. Kaj to pomeni v praksi? Ko uporabnik ustvari račun in se prijavi, se podatki lahko posredujejo na strežnike tega kitajskega giganta, ki je bil že leta 2019 v ZDA prepovedan zaradi varnostnih tveganj.
Po poročanju Associated Press je koda vpeta v sistem za prijavo, kar pomeni, da se že ob preprosti registraciji uporabniške informacije lahko preusmerijo na neznane strežnike, povezane s kitajsko državno infrastrukturo.
China Mobile – nedolžen igralec ali podaljšek Pekinga?
Morda se spomnite, kako so ameriške oblasti v preteklosti že izrekle prepoved kitajskim tehnološkim podjetjem. Huawei, TikTok, ZTE – vsem je bilo očitano, da delujejo v interesu kitajske vlade. China Mobile ni izjema.
Ta velikan je 100-odstotno v lasti kitajske države, kar pomeni, da njegovi podatkovni centri, infrastruktura in analitični sistemi delujejo po direktivah Pekinga. Kaj to pomeni za uporabnike DeepSeek?
Če ste podjetnik, ki uporablja AI za poslovne analize – lahko vaše podatke kdo spremlja?
Če ste raziskovalec, ki preverja politične informacije – ali kdo sledi vaši zgodovini iskanja?
Če ste novinar ali aktivist, ki piše o občutljivih temah – ali lahko AI zbira vaše misli v realnem času?
To niso teorije zarote. Kot je za AP News povedal Stewart Baker, nekdanji uradnik pri Ministrstvu za domovinsko varnost ZDA:
“DeepSeek povzroča vse skrbi, povezane s TikTokom, poleg tega pa gre za informacije, ki so verjetno bolj nacionalnovarnostnega in osebnega pomena kot karkoli, kar ljudje počnejo na TikToku.”
Ne le zbiranje podatkov – tudi sledenje uporabnikom?
Eden najbolj spornih vidikov DeepSeek je njegova sposobnost ustvarjanja “digitalnega prstnega odtisa” uporabnika. Kaj to pomeni?
Vsaka naprava, vsak klik, vsaka interakcija se beleži in analizira. Tako DeepSeek ne spremlja le, kaj vtipkate, ampak tudi kje, kdaj in kako uporabljate AI-sistem. Po poročanju The Sun je tovrstna tehnologija idealno orodje za sledenje uporabnikom – tudi ko niso več aktivno prijavljeni.
Zakaj je to pomembno za nas, Slovence?
Morda se zdi, da so to težave, s katerimi se soočajo predvsem velesile, kot so ZDA, Velika Britanija ali Indija, kjer so odnosi s Kitajsko že več let napeti. Pa je res?
V Sloveniji že več kot 60 % podjetij uporablja oblačne storitve in AI rešitve (podatki Statističnega urada RS za 2023). In veste, katera podjetja dobavljajo infrastrukturo za večino mobilnih omrežij?
Huawei je eden glavnih dobaviteljev omrežne opreme v Sloveniji.
China Mobile sodeluje s številnimi evropskimi operaterji.
DeepSeek bi se lahko vključil v že obstoječe AI sisteme, ki jih uporabljajo slovenska podjetja, novinarji in javne institucije.
Če je Slovenija že danes del globalne AI ekonomije, je ključno vprašanje: Ali želimo biti odvisni od sistemov, ki so lahko pod nadzorom tuje vlade?
Takole so reagirali tisti na oblasti
ZDA so že napovedale preiskavo DeepSeek, podobno kot v primeru TikToka. Senator Josh Hawley je celo predlagal zakon, ki bi omejil ameriška podjetja pri razvoju AI rešitev za kitajski trg, saj podatki in tehnologija hitro uhajajo na drugo stran Pacifika.
Evropska unija? Zaenkrat molk. Evropski regulatorji sicer pripravljajo Zakon o umetni inteligenci, vendar ni jasno, ali bo vključeval omejitve za kitajske AI sisteme.
Slovenija? Tudi tukaj ni konkretnih odzivov. In to kljub temu, da se AI hitro vgrajuje v državne sisteme, bančne analize in novinarstvo.
AI prihodnost ali AI past?
Orodja, kot je DeepSeek, ponujajo neverjetne možnosti – a po kakšni ceni? Če so današnji AI sistemi sposobni zbiranja podatkov na ravni, ki je bila še pred nekaj leti nepredstavljiva, kaj nas čaka jutri?
Ali bi se morali zaščititi? Ali morda sprejeti tveganje, ker je tehnologija preprosto preveč uporabna, da bi jo zavrnili?
Ena stvar je gotova: trojanski konj ne izgleda nevaren – dokler ni prepozno.
Pripravil: N. Z.
Vir: www, Sky News
Konec poceni spletnih trgovin?! Nova pravila EU bodo močno vplivala na Temu in Shein!
Če ste v zadnjih letih vsaj enkrat naročili oblačila, modne dodatke ali celo tehnološke pripomočke iz spletnih trgovin, kot sta Temu in Shein, je velika verjetnost, da boste v prihodnje za te nakupe plačali več – ali pa jih sploh ne boste več mogli opraviti pod enakimi pogoji. Evropska komisija je namreč napovedala obsežne ukrepe proti hitremu uvozu poceni izdelkov iz Kitajske, ki naj bi predstavljali nevarnost za potrošnike in nelojalno konkurenco za evropske trgovce.
12 milijonov paketov dnevno – a po kakšni ceni?
Podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, razkrivajo osupljivo sliko: v letu 2024 je bilo v EU uvoženih 4,6 milijarde poceni paketov (z vrednostjo pod 22 evrov), kar je kar dvakrat več kot leto prej. To pomeni, da je v povprečju vsak dan v Evropo prišlo okoli 12 milijonov pošiljk, pri čemer jih je kar 91 % iz Kitajske.
Čeprav potrošniki ta dostop do neverjetno poceni izdelkov večinoma sprejemajo z odprtimi rokami, se postavlja vprašanje, ali v resnici vedo, kaj kupujejo. So ti izdelki varni? So res tako kakovostni, kot se zdijo na fotografijah? In nenazadnje, ali njihova dostava v milijardnih količinah ustvarja tudi širše težave?
Evropski regulatorji pravijo: da, ustvarja.
Zakaj EU zdaj zaostruje pravila?
Evropska komisija je že nekaj časa opozarjala na težave, ki jih povzroča eksplozija e-trgovine z azijskimi platformami. Tokrat pa so se odločili za konkretne ukrepe. Glavni razlogi za zaostritev pravil so trije:
Varnost potrošnikov – številni izdelki, ki se prodajajo na platformah Temu in Shein, ne ustrezajo evropskim varnostnim standardom. Med njimi so igrače, elektronika, oblačila, kozmetični izdelki in celo prehranski dodatki, pri katerih testi večkrat pokažejo prisotnost škodljivih snovi ali napačno označevanje.
Nelojalna konkurenca za evropske trgovce – lokalna podjetja morajo upoštevati stroge evropske predpise o varnosti izdelkov, okoljski trajnosti in delovnih pogojih, medtem ko kitajske platforme pogosto delujejo izven tega sistema in prodajajo izdelke po neprimerljivo nižjih cenah.
Okoljski vpliv – dostava več milijard nizkovrednih paketov povzroča ogromne emisije ogljikovega dioksida, saj letalski prevoz in distribucija vsake pošiljke zahtevata energijo, logistično podporo in embalažo, ki pogosto konča med odpadki.
Kako bodo ukrepi vplivali na kupce?
Evropska komisija predlaga več novih pravil, ki bodo močno omejila prodajo izdelkov prek Temu in Sheina. Med ključnimi spremembami so:
Uvedba carinske dajatve na vse pošiljke – do zdaj so bile pošiljke pod 150 evrov oproščene carinskih dajatev, a to se bo spremenilo. Po novem bo vsaka pošiljka iz tretjih držav obdavčena, kar pomeni, da bo izdelek, ki ste ga kupili za nekaj evrov, stal bistveno več.
Povečanje nadzora nad varnostjo izdelkov – s t. i. “product safety sweep” bo vsak izdelek elektronsko preverjen že pred dostavo, kar pomeni, da bodo nevarni ali neustrezni izdelki blokirani še pred prihodom v EU.
Uvedba pristojbine za obdelavo paketov e-trgovine – poleg carin bo dodaten strošek pri vsakem naročilu, ki ga bo moral plačati kupec ali prodajalec. Namen te pristojbine je pokriti stroške inšpekcijskega nadzora in logistične obdelave paketov.
Kako sta se odzvala Temu in Shein?
Shein je že napovedal, da bo sodeloval z Evropsko komisijo in pristojnimi organi za varstvo potrošnikov. Njihov tiskovni predstavnik je poudaril, da podjetje podpira varnostne standarde in da bodo poskušali prilagoditi poslovni model zahtevam EU.
Temu, ki je pod drobnogledom Bruslja že od oktobra 2024, pa za zdaj ni podal uradnega odziva. Komisija je sporočila, da analizira njegovo poslovanje in da bodo regulatorji preverili, ali krši pravila EU o digitalnih storitvah (DSA).
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenski kupci so množično uporabljali Temu in Shein, saj so lahko s hitrimi naročili dobili oblačila, modne dodatke in druge izdelke po izjemno nizkih cenah. Toda s prihajajočimi ukrepi se lahko ta realnost drastično spremeni.
Višje cene izdelkov – zaradi carin, davkov in novih pristojbin se bodo cene dvignile, pri nekaterih kategorijah tudi za 30–50 %.
Daljši čakalni roki – če bo moral vsak izdelek prestati varnostni pregled, se lahko dobavni roki podaljšajo za več tednov.
Manj izdelkov na voljo – če bo EU dejansko prepovedala prodajo določenih izdelkov zaradi varnostnih tveganj, lahko številni izdelki preprosto izginejo s platform.
Bo poceni spletno nakupovanje postalo preteklost?
Vprašanje, ki si ga zdaj zastavlja na milijone evropskih potrošnikov, je: Ali bo ta ukrep uničil privlačnost platform, kot sta Temu in Shein?
Čeprav so bili izdelki s Kitajske vedno znani po nizkih cenah, je prav ta cenovna ugodnost omogočila njihovo globalno širitev. Če bo EU resnično ukinjala davčne olajšave in dodajala carine, se lahko zgodi, da bo več kupcev začelo iskati alternative – bodisi pri evropskih trgovcih bodisi na drugih platformah.
Kakorkoli že, ena stvar je jasna: nakupi na Temu in Shein ne bodo nikoli več takšni, kot so bili.
Napisal: E. K.
Vir: The Guardian, Freepik
Dizel dražji kot kdajkoli prej! Bo liter res stal 3 evre?
V zadnjih letih smo bili priča drastičnim podražitvam fosilnih goriv, ki so posledica različnih dejavnikov – od geopolitičnih napetosti in energetske krize do vedno strožjih okoljskih regulacij Evropske unije. Napovedi za prihodnja leta niso nič kaj obetavne. Po podatkih nemške okoljske organizacije Agora Verkehrswende se bo leta 2027 zgodil cenovni šok, saj bo prometni sektor vključen v sistem trgovanja z emisijami. Kaj to pomeni? Cene goriv bi lahko čez noč poskočile tudi za 40 centov na liter, kar bi liter dizla pognalo proti 2 evroma ali več.
Dizel za 3 evre – znanstvena fantastika ali realnost?
Trenutno je povprečna cena dizelskega goriva v Sloveniji okoli 1,619 evra na liter, a analize kažejo, da bo v naslednjih desetletjih cena močno zrasla. Najbolj črn scenarij napoveduje, da bo do leta 2030 liter dizla stal kar 3 evre! Razlogi za to so številni:
Omejitve pri rabi fosilnih goriv, ki bodo močno obremenjene z dodatnimi davki in trošarinami.
Prehod na alternativne pogone, zaradi česar bo povpraševanje po klasičnih gorivih padalo, cene pa posledično rasle.
Vključitev prometa v sistem trgovanja z emisijami ETS2, ki bo močno podražil izpuste CO₂.
Elektrika ali e-goriva – katera alternativa je boljša?
Ker Evropska unija s svojo zeleno politiko načrtuje postopen umik avtomobilov na notranje zgorevanje, je prihodnost goriv negotova. Ena izmed alternativ so e-goriva, ki se proizvajajo z uporabo obnovljivih virov energije. Teoretično bi lahko v prihodnosti nadomestila klasična fosilna goriva, vendar so trenutno izjemno draga.
Po napovedih nemške energetske organizacije UNITI bo cena e-bencina po letu 2040 lahko padla na 1,37 evra na liter, e-dizla pa na 1,59 evra na liter. A do takrat bomo morali preživeti pretežno obdobje dražjih goriv, saj naj bi cena e-goriv do leta 2030 presegla 2 evra na liter, v skrajnem primeru pa dosegla tudi 3 evre.
Slovenski vozniki pred težko odločitvijo
Zvišanje cen goriv bo imelo velik vpliv tudi na slovenske voznike, saj se bo strošek prevoza močno povečal. Kako se lahko prilagodimo? Obstaja več možnosti:
Prehod na električna vozila, ki jih EU močno podpira s subvencijami, čeprav so trenutno še precej draga.
Uporaba alternativnih goriv, kot je HVO dizel, ki je sicer dražji, a okolju prijaznejši.
Manjša poraba goriva, kar pomeni bolj premišljeno uporabo avtomobila in več vlaganja v javni prevoz ali deljene prevoze.
Kaj prinaša prihodnost?
Ena stvar je gotova – gorivo ne bo več poceni. Vožnja z avtomobilom bo v naslednjih letih postala večji finančni zalogaj, kar bo številne prisililo v iskanje cenovno ugodnejših in trajnostnih rešitev. Medtem ko v ZDA razmišljajo o rahljanju ekoloških omejitev, Evropska unija ostaja pri svojem – strožji okoljski predpisi, več davkov na emisije in postopno zmanjševanje uporabe klasičnih goriv.
Bomo čez deset let še vedno tankali dizel ali pa se bomo vozili z električnimi avtomobili in e-gorivi? Čas bo pokazal, a ena stvar je jasna – obdobje poceni goriva se ne bo več vrnilo.
Napisal: E. K.
Vir: Gov.si, Freepik
Če ne bi bilo tega dne, bi bil svet danes povsem drugačen – presenetljiva dejstva o 3. februarju!
Nekateri datumi nosijo svojo težo – ne zato, ker bi nas silili, da jih vtisnemo v spomin, ampak ker se preprosto nočejo pozabiti. 3. februar je eden takih dni. Ne govorimo o dnevu, ko bi svet nenadoma obstal zaradi ene same spektakularne prelomnice. Gre za datum, ki je zaznamoval različne kotičke sveta na različne načine – in čeprav se dogodki na prvi pogled zdijo nepovezani, imajo en skupni imenovalec: bili so uvod v nekaj večjega.
Torej, kaj vse se je zgodilo na ta dan? Najprej stopimo na bojišče, kjer se je začel lomiti imperij.
Ko so Španci začeli izgubljati svojo cesarsko igro – Bitka pri San Lorenzu (1813)
Če ste kdaj pomislili, kako bi izgledala Latinska Amerika brez neodvisnosti – no, verjetno bi danes argentinski nogometaši peli špansko himno, Brazilci pa bi govorili nekaj, kar bi močno spominjalo na kastiljski dialekt. Ampak 3. februarja 1813 se je zgodilo nekaj, kar je začelo razbijati špansko kolonialno moč: bitka pri San Lorenzu.
José de San Martín, general z vizijo in dobesedno revolucijo v očeh, je s svojimi enotami Granaderos a Caballo napadel španske sile in jih v kratkem, a silovitem spopadu popolnoma nadigral. Ta zmaga ni bila zgolj vojaška – bila je simbolična, dokaz, da Španija ne bo mogla več zadržati svojega imperija skupaj.
Lahko bi rekli, da je San Martín napovedal razpad cesarstva, preden je bilo to sploh na radarju Madridskih veljakov. Malo pozneje so za njim stopili še drugi revolucionarji, Latinska Amerika pa je postopoma postala mozaik samostojnih držav.
Beneluks – evropski eksperiment, ki je preživel (1958)
Ko danes poslušamo neskončne debate o tem, ali se bo Evropska unija sesula pod težo birokracije, podnebnih politik ali preprosto lastne kompleksnosti, pozabljamo, da se je vse skupaj začelo precej skromno.
3. februarja 1958 so se Belgija, Nizozemska in Luksemburg odločile, da bodo preizkusile nekaj, čemur bi lahko rekli mini-EU pred EU – ustanovile so gospodarsko zvezo Beneluks. Načeloma so si rekle: “Hej, kaj če bi si delili trg, delali skupaj in se morda izognili še kakšni vojni?”
Beneluks je postal model za prihodnje evropske integracije, testno okolje za prosti pretok ljudi, kapitala in blaga. Kar je sledilo, je zgodovina – EU je danes resda drugačna zver od tiste prvotne ideje, a brez Beneluksa bi bila njena pot verjetno precej drugačna.
Ironično? Danes EU pretresa vprašanje enotnosti prav zaradi držav, ki so prišle kasneje, medtem ko so tisti prvi trije tiho dokazali, da je ideja lahko uspešna.
Ko je človek prvič obstal na tujem svetu – Luna 9 (1966)
Predstavljajte si: leto 1966, svet je še vedno globoko v hladni vojni, Sovjeti in Američani tekmujejo, kdo bo prvi nekje pustil svoje ime zapisano v zgodovini. In potem, 3. februarja 1966, Sovjetska zveza pošlje Luno 9, prvo sondo, ki uspešno pristane na Luni in pošlje nazaj fotografije njenega površja.
Za tiste, ki mislijo, da je bilo to zgolj “mali korak za človeštvo”, je vredno poudariti: pred tem nismo niti vedeli, ali je lunin prah tako mehak, da bi se vanj preprosto pogreznili kot v živi pesek. Luna 9 je dokazala, da je površina dovolj trdna za prihodnje odprave – in čeprav so Američani z Apollom 11 pobrali slavo, so Sovjeti takrat postavili temelje za raziskovanje Lune.
Morda je najlepša ironija to, da se zdaj, desetletja kasneje, spet vračamo na Luno – le da tokrat s privatnimi podjetji in ne več le s hladnovojnimi tekmeci.
Sečoveljske soline – slovenski zaklad, ki ga ne cenimo dovolj (1993)
Za Slovenijo ima 3. februar poseben pomen. Leta 1993 so bile Sečoveljske soline uvrščene na seznam mokrišč mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
Zakaj bi nas to zanimalo? Ker so soline redka kombinacija narave in človeškega dela, ki obstaja že stoletja. Tu se srečujejo tradicionalne metode pridobivanja soli, bogata flora in favna ter edinstveno ekološko ravnovesje.
Ampak, kot vedno, obstaja problem: vsaka moderna “razvojna” ideja grozi, da bo ta zaklad uničen v imenu “napredka”. Če solin ne bomo ohranili, bomo čez nekaj desetletij govorili o njih kot o še enem izgubljenem naravnem biseru.
Valentin Vodnik – prvi pravi slovenski jezikovni upornik (1758)
Če bi danes lahko odprli časovno kapsulo in pokukali v leto 1758, bi morda naleteli na Valentina Vodnika, prvega Slovenca, ki je v resnici verjel, da lahko slovenščina stoji ob boku latinščini, nemščini in francoščini.
Takrat je bila slovenščina še vedno potisnjena v ozadje, vodilne evropske elite pa si niso niti predstavljale, da bi bila primerna za kaj več kot za kmečko sporazumevanje.
Ampak Vodnik ni bil tip, ki bi pristal na tako omejen pogled. Pisanje v slovenščini, izobraževanje ljudi in dokazovanje, da je slovenski jezik vreden literarne tradicije, je bila njegova življenjska naloga.
In ko danes beremo njegove verze, lahko v njih vidimo zrna tiste samozavesti, ki je kasneje pripeljala do Prešerna in končno do samostojne Slovenije.
3. februar – dan, ki nas opominja, da nič ne pride čez noč
Čeprav morda noben dogodek na današnji dan ne izstopa kot “najpomembnejši trenutek v zgodovini”, je prav 3. februar dan prelomov, poskusov in dokazov, da se velike spremembe ne zgodijo v enem dnevu, temveč so rezultat dolgega boja.
San Martín je začel revolucijo, ki je spremenila Latinsko Ameriko.
Beneluks je postavil temelje za EU, pa čeprav so danes razpoke v tem sistemu vse večje.
Sovjeti so pristali na Luni, a spomin na to se pogosto izgubi v ameriškem zmagoslavju Apolla.
Slovenska kulturna dediščina pa nas vedno znova opozarja, da brez trdega dela in vztrajnosti ne bi imeli ničesar, kar imamo danes.
Torej, vprašanje ni, kaj se je zgodilo 3. februarja – vprašanje je, kaj bomo mi naredili z lekcijami, ki nam jih ta dan ponuja.
Napisal: E. K.
Vir: www
Borut Pahor zavrnil funkcijo, ki bi jo želel vsak
Zakaj Borut Pahor ni kandidiral za posebnega odposlanca EU?
ODLOČITEV, KI PRESENEČA IN HKRATI ODPIRA VPRAŠANJA
Borut Pahor, nekdanji predsednik Republike Slovenije, je s svojim javnim pismom, objavljenim tik pred iztekom roka za prijavo na razpis za posebnega odposlanca EU, poskrbel za nemalo dvignjenih obrvi. Zakaj nekdo, ki se ponaša z bogato politično kariero in dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnih krogih, raje stopi korak nazaj, ko bi lahko prav ta trenutek okrepil svojo prisotnost na evropskem parketu? Pahorjev razmislek, razdelan v sedmih točkah, ni le politično sporočilo – je ogledalo sodobnim političnim dilemam.
“PRILOŽNOST” Z ENOLETNIM ROKOM TRAJANJA
Eno od ključnih vprašanj, ki jih Pahor izpostavlja, je dolžina mandata za posebnega odposlanca za dialog Beograd-Priština. Medtem ko drugi razpisi zagotavljajo dvakrat daljše mandate, kar omogoča konsistentnost in bolj strateški pristop, je mandat za ta specifičen položaj omejen na eno leto. Resno? Eno leto za reševanje konfliktov, ki segajo desetletja nazaj? Kot bi nekomu dali šest mesecev, da prenovi hišo s temeljnimi razpokami in polovično podrto streho. “To dejstvo in sporočilo, ki ga daje ta odločitev, se mi zdita zgrešeni,” ugotavlja Pahor.
POJASNILO glede razpisa Visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko za odposlanca za Dialog Beograd Priština in druga regionalna vprašanja: pic.twitter.com/3KNGdpCrtD
Drugi razlog, ki ga nekdanji predsednik izpostavlja, je premik v naravi vlog posebnih odposlancev – od političnega posredovanja k tehničnemu dialogu. V neformalnih pogovorih naj bi, kot pravi Pahor, postalo jasno, da je izbira usmerjena predvsem k iskanju kariernih diplomatov. In čeprav je to razumljivo – tehnokratski pristopi so pač varna izbira – se poraja vprašanje, ali regija, ki potrebuje močne politične geste, res potrebuje še več tehničnih pogajanj? Če bi Balkan potreboval zgolj “tehnične dialoge”, bi jih verjetno že rešili kje med tretjo in četrto kavo pogajalskih ekip.
GEOPOLITIČNE IGRE NA ODPRTI SCENI
Pahorjeva odločitev, da ne kandidira, je močno prepletena z realnostjo širše evropske politike. Prihodnost regije Zahodnega Balkana se že vrsto let vije med obljubami o širitvi Evropske unije in resničnostjo, ki tej regiji pogosto postavlja ovire. Kot ugotavlja Pahor, bi hitrejši vključitvi Črne gore in Albanije v EU lahko bili “iz številnih razlogov mikavni”, vendar se sprašuje, ali bi to pospešilo ali upočasnilo dialog med Beogradom in Prištino. Očitno je, da evropski birokratski stroji pogosto delujejo v svojem tempu – nekje med polžjim korakom in popolnim mirovanjem.
OSEBNI VIDIKI: MED KARIERO IN ETIKO
Poleg širših političnih analiz Pahor odkrito razkriva tudi osebne razloge za svojo odločitev. Kot nekdanji predsednik države in človek s številnimi mednarodnimi povezavami bi bil očitno močan kandidat, vendar se zaveda, da bi lahko prav njegova preteklost – in morda percepcija o njegovem vplivu – predstavljala oviro. “Strah, da bi bil lahko zaradi mojih preteklih visokih političnih funkcij samovoljen, je neupravičen,” pravi Pahor. (poroča Delo). Vendar, kako se soočiti s percepcijami, ki jih pogosto narekujejo mediji ali, še huje, politični nasprotniki?
PODROBNOSTI, KI OSVETLIJO ODRINJENE VIDIKE
Pahorjeva odločitev pa ne razkriva le razmer v Bruslju in na Balkanu, temveč tudi zanimive vpoglede v lokalne slovenske okoliščine. Aprila 2024 naj bi ga takratni posebni odposlanec Miroslav Lajčak povabil, naj prevzame položaj, a podaljšanje Lajčakovega mandata je Pahorja postavilo v čakanje. Po drugi strani pa je, kot pravi sam, sklenil nekatere “komercialne pogodbe” z govorničkimi organizacijami, ki bi bile v konfliktu z morebitno funkcijo. Kaj to pomeni? Da je nekdanji predsednik raje izbral svobodo zasebnega sektorja kot okove birokracije? Ali da je ocenil, da mu enoletni mandat ne ponuja pravega izziva? Odgovor, kot običajno, verjetno leži nekje vmes.
KAJ POMENI ODLOČITEV ZA SLOVENIJO IN REGIJO?
Borut Pahor se zdaj, kot je zapisal, posveča delu v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana. Njegovo umikanje s političnega prizorišča na tej ravni je zagotovo izguba – tako za Slovenijo kot za regijo. A hkrati ostaja pomemben glas, ki bo, čeprav iz ozadja, še naprej vplival na dogajanje. Pahorjevo pismo ne ponuja zgolj pojasnil, temveč tudi opozorila – o nevarnostih fragmentacije evropske politike in pomanjkanju vizije za Zahodni Balkan. Vprašanje, kdo bo naslednji posebni odposlanec, pa ostaja odprto – in z njim tudi prihodnost dialoga, ki se, kot vse kaže, premika bolj počasi kot hitro.
Je 1. januar res čas za praznovanje, ali gre zgolj za komercialni spektakel?
1. januar – dan, ko se večina ljudi odpravi na novoletno zabavo, polno ognjemetov, silvestrskih poljubov in (upajmo) novih odločitev, ki bodo zagotovo (morda) trajale vsaj nekaj tednov. A ko si vsi želimo samo uživati v prazničnem vzdušju, se ob tem dnevu spomnimo na številne dogodke, ki so oblikovali naš svet. 1. januar ni samo dan, ko zaključimo eno leto in začnemo drugo. Ima mnogo globlji pomen – zlasti v Sloveniji, kjer ta dan ni le prehod, temveč tudi odmev pomembnih zgodovinskih korakov, ki so nas pripeljali sem, kjer smo danes. Torej, poglejmo, zakaj je ta dan resnično več kot samo početje v lučeh in hrupu ognjemetov.
Prelomnica slovenske ekonomije: evro na 1. januar 2007
Slovenija postane prva nova članica EU, ki sprejme evro – za stabilnost ali zgolj podreditev?
1. januarja 2007 je Slovenija postala prva nova članica Evropske unije, ki je uvedla evro. Kljub občasnim nasprotovanjim in pomislekom, da bi lahko prehod na novo valuto ustvaril gospodarske težave, je bil ta korak za Slovenijo politično in ekonomsko pomemben – kot znak naše polne vključitve v evropski finančni prostor. Na prvi pogled se je morda zdelo, da je to preprosta odločitev, ki bi nam olajšala poslovanje in zmanjšala tveganje, povezano z valutnimi nihanji.
Toda v ozadju tega odločanja, in zlasti ob pogledu na kasnejše gospodarske krizne razmere, se postavlja vprašanje: Ali nas je evro res pripeljal do stabilnosti, kot smo pričakovali? Danes, ko se ob svetovnih finančnih krizah vedno znova sprašujemo o moči evra, moramo priznati, da smo Slovenci z njim postali del širšega evropskega sistema, ki – vsaj včasih – deluje v korist nekaterih, medtem ko pušča druge, manj konkurenčne države na robu. Evro ni le valuta; je opomnik na to, da je Slovenija del širšega političnega in ekonomskega sistema, ki nas pogosto izpostavi velikim interesom.
Naša pot v Evropsko unijo: Boj za enakopravnost ali le politična strateška poteza?
Pridružitev Evropski uniji – ključni trenutek, vendar s skritimi izzivi
Ko se ozremo na 1. maj 2004, ko smo postali člani Evropske unije, bi si mnogi morda mislili, da je Slovenija končno dosegla svoj cilj: polnopravno članstvo v evropskem gospodarskem in političnem okolju. Toda ta politični trenutek ni bil le trenutek slavja. Povezovanje z EU je prineslo številne prednosti, vendar je Slovenija tudi izgubila del svoje suverenosti. Vstop v EU je odprl vrata enotnega trga, izboljšal gospodarsko dinamiko in povečal politični vpliv, vendar pa je tudi prinesel težave – vse pogostejše pritiske znotraj političnega sistema in nezadovoljstvo, da bi morali slediti smernicam, ki so bile včasih v nasprotju z našimi notranjimi potrebami.
Torej, ali smo vstopili v EU, ker smo to res želeli, ali pa smo bili samo potisnjeni v sistem, ki nas danes pogosto pusti brez prave izbire? Bomo uspeli ohraniti svojo identiteto v tem evropskem mozaiku, ali bomo končali kot še en odtenek sive v širšem evropskem okusu?
Silvestrovo v Sloveniji: Večer poln tradicije ali samo izgovor za trošenje?
Praznična potrošnja vs. kulturne vrednote – ali še obstajajo?
Na 1. januar Slovenija tradicionalno praznuje prehod v novo leto. Silvestrovo je čas, ko se zbiramo z družino in prijatelji, delimo voščila in upanje v novem letu. Vendar pa, kot je postalo običajno, se vse bolj zdi, da so te priložnosti postale bolj komercialni dogodek kot pravi čas za duhovno in čustveno povezovanje. Praznično okrasje na ulicah, silvestrske zabave, in še posebej naraščajoča poraba – to je tisto, kar vse pogosteje zaznamuje konec leta. A ostaja vprašanje: Je prekomerno trošenje in praznovanje, ki temelji na komercialnih interesih, resnično tisto, kar Slovenija potrebuje?
Medtem ko številni uživamo v prazničnem vzdušju, je pomembno, da se vprašamo, ali so to res prazniki, kot so bili včasih – dnevi, ko smo se povezovali z družino in prijatelji, ali so postali zgolj še en izgovor za trošenje denarja, ki ga bomo pozabili že naslednji dan?
Statistika o slovenskih rojstnih dnevih: zanimiv fenomen 1. januarja
Statistični podatek, ki razkriva kulturne navade – “pomlajevanje” otrok
Poleg praznovanj, pa 1. januar nosi tudi zanimiv statistični podatek. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, 1. januar praznuje rojstni dan več kot 7.500 Slovencev, kar je nenavadno število. Ta pojav je zanimiv predvsem zaradi zgodovinske prakse, ko so starši pogosto spremenili datum rojstva svojih otrok, rojenih v zadnjih dneh preteklega leta, na 1. januar, da bi jih “pomladili” za eno leto. Zanimivo, kajne? Seveda, v sodobnem svetu takšni premiki niso več tako pogosti, vendar pa ta tradicija dokazuje, kako smo kot družba vedno poskušali izkoristiti vsako priložnost, da bi “pobegnili” pred časom in starostjo.
1. januar kot dan za razmislek o tem, kaj smo in kam gremo
1. januar ni zgolj praznik, ampak dan, ki nas spomni na to, kako smo prišli do sem. Prehod na evro, pridružitev EU in naše tradicije so prelomnice, ki zaznamujejo ta dan, vendar pa nas ne smejo zaslepiti, da pozabimo na vprašanja, ki jih te spremembe prinašajo. Slovenija je danes v popolnoma drugačni situaciji, kot je bila pred desetletji – bolj povezana z Evropo, bolj odprta, a hkrati tudi bolj izpostavljena globalnim vplivom, ki nas oblikujejo. Na koncu leta je pravi trenutek, da si postavimo vprašanje: Kdo smo postali, in kaj želimo postati v prihodnosti?
Praznovanje novega leta ni le o ognjemetih in zaobljubah; je čas za razmislek o tem, kaj bomo pustili za sabo in kam bomo šli v prihodnosti.
Napisal: E. K.
Vir: www
Slovenija zamudila priložnost za pridobitev evropskih sredstev?! Bomo ostali brez 50 milijonov?
LJUBLJANA – Slovenija zamudila priložnost za evropski superračunalnik?
Kljub napovedim, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup novega superračunalnika, se je izkazalo, da država na ustrezen razpis sploh ni oddala prijave. To pomeni, da so bile trditve o že zagotovljenih nepovratnih sredstvih vprašljive, kar je povzročilo precej zmede in ogorčenja v javnosti.
Neusklajenost med obljubami in realnostjo
Vlada je večkrat poudarjala, da bo novi superračunalnik umeščen v Mariboru, kar naj bi pomenilo velik korak naprej za slovensko tehnološko in raziskovalno infrastrukturo. Pridobitev evropskih sredstev je bila predstavljena kot že zagotovljena, vendar se po poročanju TV Slovenije država na razpis sploh še ni prijavila. To odpira vprašanje, zakaj so bila sredstva predstavljena kot zagotovljena, če postopek prijave sploh ni bil izveden. Po informacijah novinarke Helene Ponudič je bilo ugotovljeno, da 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev ni rezerviranih, saj prijava še ni bila oddana (poroča TV Slovenija).
Neučinkovitost vladnih postopkov?
Ta situacija je sprožila številne dvome o učinkovitosti trenutnih vladnih postopkov. Pridobitev evropskih sredstev za financiranje projektov, kot je superračunalnik, zahteva natančno pripravo in pravočasno prijavo na razpise, česar očitno Slovenija ni uspela izvesti. Če država ne bo pravočasno oddala prijave, bo priložnost za pridobitev sredstev zamujena, kar bi lahko pomenilo, da bo projekt ogrožen ali pa bo moral biti financiran iz državnega proračuna, kar bi povečalo proračunski primanjkljaj.
Reakcija opozicije in javnosti
Na to temo se je na Twitterju odzval tudi opozicijski vodja Janez Janša, ki je ironično komentiral, da je “problem dvojina,” kar je bilo razumljeno kot kritika na račun neusklajenih izjav vlade. Janša je namignil, da se namesto za financiranje superračunalnika prijavljajo na druge, manj pomembne projekte, kot je “preučevanje spolov,” kar je izzvalo mešane odzive javnosti in opozorilo na potrebo po jasnejši komunikaciji s strani vlade.
Superračunalnik v Mariboru bi močno prispeval k razvoju raziskovalne infrastrukture v Sloveniji in bi državo postavil na zemljevid tehnološko naprednih držav. Tak projekt bi omogočal napredne raziskave na področju znanosti, industrije, umetne inteligence in podatkovne analitike, ter bi okrepil sodelovanje med univerzami in industrijo. Zamuda ali izguba evropskega sofinanciranja bi bila zato velik udarec za znanstveno skupnost in bi lahko zmanjšala konkurenčnost Slovenije na tem področju.
Kaj mora vlada storiti zdaj?
Vlada bo morala čim prej pojasniti, ali bo uspela pravočasno oddati prijavo in pridobiti evropska sredstva. Prav tako je nujno, da jasno komunicira o napredku projekta, saj so napačne ali prezgodnje informacije že povzročile precej negotovosti. Pomembno je, da so prihodnje odločitve temeljite in natančne, saj bo vsak napačen korak lahko resno vplival na prihodnost superračunalniškega centra.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Temu in Shein pod udarom: Bo nova carinska zakonodaja dvignila cene?
Spletni trgovini Temu in Shein sta v zadnjih dveh letih povzročili pravo nakupovalno revolucijo, saj ponujata neverjetno poceni izdelke, ki so pritegnili milijone kupcev po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Vendar pa se nad podjetjema zbirajo temni oblaki. ZDA in Evropska unija razmišljata o uvedbi novih carinskih pravil, ki bi lahko povzročila občutne podražitve izdelkov, ki jih prodajata trgovini kitajskega porekla.
Bidnova administracija napoveduje spremembe
Administracija predsednika Joeja Bidna je nedavno predstavila predlog novih regulacij, s katerimi želijo zajeziti uvoz velikih količin poceni in potencialno nevarnih izdelkov iz Kitajske. Po trenutnih pravilih pošiljke, ki so vredne manj kot 800 dolarjev (približno 720 evrov), ne plačujejo uvoznih dajatev, kar so kitajski trgovci, kot sta Temu in Shein, izkoristili za prodajo izdelkov po izjemno nizkih cenah.
Bidnova administracija ocenjuje, da je število teh paketov v zadnjih letih drastično naraslo, s 140 milijonov na leto na skoraj milijardo pošiljk. Z novimi predlogi bi se carine za takšne pošiljke ponovno uveljavile, kar bi po ocenah lahko dvignilo cene izdelkov tudi za 20 odstotkov.
Tudi EU razmišlja o uvedbi carin
Podobno kot v ZDA se tudi Evropska unija sooča s poplavo poceni izdelkov iz Kitajske. EU že nekaj časa preučuje možnost uvedbe carin za izdelke, ki so vredni manj kot 150 evrov. Razprave o tem so že stekle, saj želijo omejiti nelojalno konkurenco, ki jo povzročajo poceni izdelki na trgu Evropske unije. Obenem obstajajo pomisleki glede varnosti teh izdelkov, saj so v preteklosti pri Shein in Temu odkrili nevarne snovi v določenih izdelkih.
Kakšne posledice bi to imelo?
Podražitve bi zagotovo vplivale na konkurenčno prednost trgovin, kot sta Temu in Shein, ki trenutno privabljata kupce predvsem zaradi izredno nizkih cen. Analitiki opozarjajo, da bi trgovci z dražjimi izdelki, kot sta Zara in H&M, v tem primeru ponovno pridobili prednost, saj bi se cene na kitajskih platformah dvignile na bolj konkurenčne ravni.
Vendar pa iz obeh trgovin sporočajo, da jih predlagane spremembe ne skrbijo preveč. Temu trdi, da ne temelji le na izkoriščanju pravil “de minimis”, medtem ko Shein zagotavlja, da bo sodeloval z vsemi deležniki, če bo zakonodaja sprejeta.
Napisal: E. K.
Vir: X
Pozor, potniki: Evropska komisija ponovno uvaja omejitve tekočin na letalih
S 1. septembrom 2024 bo po odločitvi Evropske komisije na vseh letališčih v Evropski uniji ponovno veljala omejitev prostornine tekočin, ki jih lahko potniki prinesejo na letalo. Ponovno bo dovoljena le 100-mililitrska embalaža, kar pomeni vrnitev na stare omejitve, ki so veljale pred uvedbo nove tehnologije pregledovanja prtljage. Ta odločitev je bila sprejeta zaradi pomislekov glede zanesljivosti novih optičnih pregledovalnih naprav, ki so bile nameščene na nekaterih evropskih letališčih.
Nova tehnologija, znana kot C3 EDSCB, je bila v zadnjih letih nameščena na večjih evropskih letališčih in je omogočala bolj natančno prepoznavo predmetov in snovi v prtljagi. S tem je bila odpravljena potreba po omejevanju prenosa tekočin na 100-mililitrsko embalažo, kar je pospešilo postopek varnostnih pregledov. Vendar je Evropska komisija po pregledu tehnične dokumentacije izrazila dvome o zanesljivosti te tehnologije pri pregledu večjih količin tekočin (nad 330 mililitrov), zato je začasno uvedla ponovno omejitev.
Kritike letaliških upravljavcev
Odločitev je naletela na kritike upravljavcev letališč, ki so že investirala v novo tehnologijo. Mednarodno združenje letališč (ACI Europe) je izrazilo zaskrbljenost, da bo ta korak nazaj poslabšal varnostne preglede in izkušnje potnikov, saj se bo postopek varnostnih pregledov ponovno upočasnil. Letališča, ki so investirala v novo tehnologijo, bodo zaradi tega utrpela tudi finančno škodo, saj je bila nova tehnologija znatno dražja od tradicionalnih rentgenskih naprav, tako glede nakupa kot operativnih stroškov.
Kaj to pomeni za potnike?
Za potnike to pomeni vrnitev na stare postopke pred pregledom prtljage, kjer bodo morali ponovno upoštevati omejitev prostornine tekočin na 100 mililitrov na posodico. Medtem ko se bo potovanje zaradi tega morda podaljšalo, Evropska komisija poudarja, da ukrep ni posledica nove varnostne grožnje, temveč gre za začasno rešitev tehnične težave. Komisija aktivno sodeluje z državami članicami in Evropsko konferenco civilnega letalstva, da bi čim prej našli rešitve, ki bodo zagotavljale najvišje varnostne standarde v letalskem prometu.
Za potnike, ki potujejo iz evropskih letališč, bo pomembno, da se ponovno pripravijo na omejitve pri prenosu tekočin. Čeprav je ta ukrep začasen, za zdaj ni določenega končnega datuma za njegovo odpravo. Potniki naj bodo zato pozorni na aktualne informacije letališč in letalskih prevoznikov, da bi se izognili morebitnim neprijetnostim med potovanjem.
EK; X, Pexels
Apple v Evropi: Kako evropski regulatorji oblikujejo bolj prilagodljive iPhone
V zadnjem času so evropski uporabniki iPhonov priča zanimivim spremembam, ki so rezultat strogih evropskih regulativ. Medtem ko Apple ohranja enotno podobo svojih izdelkov po vsem svetu, so se razmere spremenile do te mere, da evropski iPhoni ponujajo funkcije, ki jih ameriški uporabniki ne morejo izkoristiti. Vprašanje, ali je Apple ustvaril dva različna iPhona – enega za Evropo in enega za preostali svet – se zdi vse bolj upravičeno.
Evropski regulatorji so v zadnjih letih zaostrili nadzor nad tehnološkimi velikani, kar je prisililo Apple k uvajanju sprememb, ki so specifične za evropski trg. Ena najpomembnejših sprememb je uvedba možnosti nameščanja aplikacij iz trgovin tretjih strank, kar ameriški uporabniki še vedno ne morejo storiti. Poleg tega evropski uporabniki zdaj lahko zamenjajo privzete aplikacije, kot sta brskalnik in aplikacija za klicanje, kar Apple dovoljuje le v Evropi. To so le nekatere funkcije, ki jih Apple uvaja zaradi pritiska evropskih regulativ, kar uporabnikom na stari celini omogoča bolj prilagodljivo izkušnjo z iPhonom.
Na drugi strani oceana pa ameriški uporabniki ostajajo brez teh dodatnih funkcij, kar ustvarja občutek neenakosti med uporabniki iPhonov. Čeprav so ameriški uporabniki pred kratkim dobili dostop do emulatorjev retro iger v App Storeu, se zdi, da je Apple te spremembe uvedel predvsem zaradi strahu pred izgubami na evropskem trgu.
Vendar pa ni vse rožnato niti za evropske uporabnike. Zaradi strogih regulativ v Evropski uniji nimajo dostopa do nekaterih najnovejših funkcij, kot so napredne možnosti aplikacij, kot je ChatGPT. Medtem ko so ameriški uporabniki deležni teh inovacij, morajo Evropejci zaradi regulativ pogosto čakati na uvedbo najnovejših funkcij.
Vprašanje, ali bo Apple sčasoma enotno ponudil vse funkcije vsem uporabnikom po vsem svetu, ostaja odprto. Medtem ko regulacije v Evropi vodijo do večje prilagodljivosti, je jasno, da Apple zaradi različnih regulativ ustvarja izdelke z različnimi funkcijami za različne trge. To postavlja uporabnike v neenak položaj in odpira vprašanje, ali bo Apple sčasoma popustil pritiskom in omogočil enotno izkušnjo z iPhonom vsem svojim uporabnikom, ne glede na njihovo geografsko lokacijo.
Zaenkrat pa Evropejci uživajo v funkcionalnostih, ki jih ameriški uporabniki še čakajo, kar kaže na to, kako pomembne so regulacije pri oblikovanju uporabniške izkušnje.
EK; X, Freepik
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.