ŠOKANTNO! Konzervirana tuna vsebuje nevarne količine živega srebra? Preverite, kaj razkrivajo testi!
Ko odpremo konzervo tune ali naročimo ribji zrezek v restavraciji, redko pomislimo, kaj točno vnašamo v svoje telo. Ribe, ki veljajo za eno najbolj zdravih živil, so v zadnjih desetletjih postale tihi prenašalec nevarnih snovi, ki jih v morja spuščamo sami – živo srebro in težke kovine so le vrh ledene gore.
Nedavna raziskava Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je razkrila šokantne podatke: v 57 % testiranih ribjih vzorcev je bila vsebnost živega srebra nad dovoljeno mejo. Še bolj alarmantno – nekateri vzorci so presegli omejitve kar štirikrat, v enem primeru celo 13-krat!
Kaj to pomeni za zdravje potrošnikov? Ali so konzervirane tune, ki jih mnogi redno uživajo kot zdravo alternativo mesu, dejansko skrita grožnja?
Zakaj so ribe onesnažene z živim srebrom?
Morska hrana je vedno veljala za izjemno bogat vir beljakovin in zdravih maščob, a v sodobnem času se srečujemo z novimi težavami. Industrijski izpusti, topljenje arktičnega ledu in onesnaženje oceanov z raznimi kemikalijami so razlog, da so ribe danes bolj obremenjene s težkimi kovinami kot kadarkoli prej.
Živo srebro v morjih izhaja predvsem iz elektrarn na premog, rudnikov in kemičnih tovarn. Ko enkrat pride v morski ekosistem, ga plankton vsrka, manjše ribe pojedo plankton, te ribe nato pojedo večje plenilske vrste – in tako se živo srebro kopiči po prehranjevalni verigi.
Rezultat? Najbolj onesnažene so prav tiste ribe, ki jih najpogosteje uživamo – tuna, mečarica, morski pes in skuša.
Kako nevarno je živo srebro v hrani?
Živo srebro, ki ga najdemo v ribah, se v telesu nalaga in sčasoma povzroča škodo, še posebej pri nosečnicah, doječih materah in otrocih. Metilirano živo srebro, ki je najbolj toksična oblika te kovine, lahko resno vpliva na razvoj živčnega sistema, povzroča težave s koordinacijo, spominom in celo poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Najbolj ogrožene skupine:
- Nosečnice – živo srebro lahko vpliva na razvoj možganov pri plodu.
- Otroci – izpostavljenost že v majhnih količinah lahko povzroči težave pri učenju in koncentraciji.
- Ljudje, ki pogosto uživajo ribe – tisti, ki redno jedo velike plenilske ribe, so lahko izpostavljeni kronični toksičnosti.
Evropska unija sicer določa najvišjo dovoljeno vsebnost živega srebra v ribah, vendar pa pravila niso enaka za vse vrste. Na primer, tuna ima dvakrat višjo dovoljeno mejo kot druge ribe – ali to pomeni, da je industrija dobila prednost pred javnim zdravjem?
Ali vemo, kaj kupujemo? Pomanjkanje transparentnosti na trgu ribjih izdelkov
Problem ni le v onesnaženosti, ampak tudi v pomanjkanju informacij za potrošnike.
Mnoge ribe na policah trgovin niso ustrezno označene, kar pomeni, da pogosto ne vemo, iz katerega morja prihajajo, kako so bile vzrejene in koliko težkih kovin vsebujejo.
Zakaj je to pomembno?
Nekatere regije so bolj onesnažene kot druge. Ribe iz Pacifika in Sredozemlja imajo višje koncentracije živega srebra kot tiste iz Severnega Atlantika. Vendar trgovci tega pogosto ne navajajo.
Poleg tega večina potrošnikov sploh ne ve, da ima konzervirana tuna pogosto višjo koncentracijo težkih kovin kot sveža riba – razlog je v tem, da se za konzerviranje uporabljajo večje, starejše ribe, ki so v svojem življenju nakopičile več živega srebra.
Kaj lahko storimo kot potrošniki?
Čeprav se kontaminacije težko izognemo, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje in poskrbeti za varnejšo prehrano:
- Izbirajte manjše ribe – sardine, inčuni in postrvi imajo nižje vsebnosti živega srebra.
- Kupujte ribe iz preverjenih virov – ribe iz Severnega Atlantika so pogosto manj onesnažene.
- Zmanjšajte uživanje velikih plenilskih rib – tuna, morski pes in mečarica so med najbolj obremenjenimi.
- Zahtevajte transparentnost – bodite pozorni na oznake izvora in preverite, ali proizvajalec navaja vse potrebne informacije.
- Zamenjajte vir omega-3 – če ribe uživate zaradi omega-3 maščobnih kislin, lahko razmislite o prehranskih dopolnilih iz alg, ki so varnejša alternativa.
Evropska unija pod pritiskom: Se obetajo strožji standardi?
Evropski parlament že razpravlja o zaostritvi regulacije, saj trenutni standardi očitno ne zagotavljajo zadostne zaščite potrošnikov. Biljana Borzan, poročevalka za varnost hrane, je poudarila, da bi morala Evropska komisija znižati dovoljene meje živega srebra v ribah in izboljšati sistem označevanja.
Kaj lahko pričakujemo?
- Možno znižanje dovoljenih mej živega srebra v določenih vrstah rib.
- Strožji nadzor nad uvozom rib iz onesnaženih območij.
- Uvedbo obveznega označevanja, ki bo kupcem omogočilo informirano odločitev.
Tuna na krožniku – zdrav obrok ali skrita nevarnost?
Čeprav so ribe dragocen vir hranilnih snovi, so hkrati postale simbol onesnaženosti oceanov. Potrošniki se pogosto odločamo za ribje jedi z mislijo, da skrbimo za svoje zdravje, a resnica je bolj zapletena – nekatere ribe lahko vsebujejo nevarne količine težkih kovin, ki predstavljajo dolgoročno tveganje za zdravje.
Napisal: E. K.
Vir: Veskajjes.si, Freepik
Marta Kos bo zaslišana jutri: “Obtožena je bila mobinga,” glasno Karin Planinšek
BRUSELJ – Evropski parlament zaslišuje kandidate za komisarje, postopek, ki bo vplival na vso Evropo, tudi Slovenijo; jutri bo zaslišana tudi Marta Kos
Zaslišanja v Evropskem parlamentu niso zgolj formalnost, ampak postopek, v katerem se preveri usposobljenost kandidatov za evropske komisarje, ki bodo naslednjih pet let oblikovali evropske politike na različnih področjih. Vsak kandidat, ki ga predlaga posamezna država članica, mora prestati zaslišanje v pristojnih odborih Evropskega parlamenta, kjer se ga izpraša o njegovi strokovni usposobljenosti, viziji za prihodnost in načinu dela.
Marta Kos pred zaslišanjem v Evropskem parlamentu
Marta Kos, slovenska kandidatka za evropsko komisarko za širitev, bo 7. novembra 2024 ob 9. uri prestala zaslišanje pred Odborom za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Zaslišanje bo trajalo tri ure in bo osredotočeno na njeno vizijo širitvene politike Evropske unije, njeno razumevanje geopolitičnih izzivov ter strategije za vključevanje držav Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva v EU. Poleg tega bodo poslanci preverjali njeno strokovno usposobljenost, pretekle izkušnje ter stališča glede ključnih vprašanj, kot so vladavina prava, človekove pravice in demokratične reforme v državah kandidatkah. Zaslišanje bo priložnost za Kosovo, da predstavi svoje poglede na prihodnost širitvene politike EU ter odgovori na morebitne pomisleke poslancev glede njene kandidature.
Kaj pomenijo zaslišanja?
Zaslišanja so priložnost za poslance, da preverijo, ali kandidati razumejo specifične izzive in kako bodo njihove odločitve vplivale na državljane Evropske unije. To je tudi ključni trenutek za civilno družbo, saj omogoča vpogled v to, kako bodo oblikovalci politike reševali vprašanja, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Na primer, vprašanja glede mladih so bila v ospredju pri zaslišanju kandidata Glenna Micallefa, ki bi v primeru potrditve pokrival področje mladine, kulture in športa. Med drugim je bil izzvan glede t. i. “youth checka”, mehanizma, ki naj bi zagotavljal, da se bo glas mladih bolj slišal v EU. Zala Tomšič, poslanka Evropskega parlamenta, ga je vprašala, kako bo ta “youth check” v praksi upošteval glas mladih.
Zakaj zaslišanja komisarjev zanimajo Slovenijo?
Za Slovenijo so zaslišanja še posebej pomembna, saj vplivajo na to, kateri komisarji bodo oblikovali politike, ki bodo vplivale na našo državo. Evropski komisarji niso zgolj predstavniki svojih držav, ampak delujejo kot nadnacionalni oblikovalci politike, ki morajo upoštevati interese vseh članic EU. Zato je za Slovenijo ključno, da so na ključnih položajih ljudje, ki razumejo naše specifične izzive. Na primer, vprašanja v zvezi z mladinsko politiko so posebej občutljiva, saj mladi v Sloveniji že dolgo opozarjajo na socialno in gospodarsko negotovost. Ali bo Micallef sposoben odgovoriti na te izzive? Ali bo v svoji politiki upošteval mlade v državah, kot je Slovenija? To so vprašanja, ki zanimajo slovenske poslance.
Pomen “youth checka” za mlade v Sloveniji
Micallefov “youth check” je novost, ki bi lahko močno vplivala na mlade v Sloveniji. Gre za mehanizem, s katerim bi preverili, kako odločitve Evropske komisije vplivajo na mlade, in sicer z namenom, da se njihov glas bolj upošteva. To se zdi kot pohvalen ukrep, vendar ostajajo vprašanja, kako bo to dejansko delovalo v praksi. Ali bodo mladinske organizacije in mladi imeli resnično možnost vplivati na odločitve? “Youth check” zveni kot pozitivna sprememba, vendar ali je zgolj še en prikladen politični izraz, ki služi ustvarjanju iluzije vključenosti brez resničnih sprememb? “Youth check” naj bi namreč omogočil “bolj slišan glas mladih”, vendar ali bo ta glas tudi kaj spremenil?
Kandidati in njihova vloga v prihodnosti EU
Evropski komisarji so tisti, ki odločajo o tem, katere politike se bodo uresničevale v praksi. Njihove odločitve neposredno vplivajo na našo gospodarstvo, okolje, pravice in socialne zadeve. V preteklosti smo bili v Sloveniji priča posledicam določenih evropskih politik, ki niso bile prilagojene našim potrebam. Zato ni presenetljivo, da je zaslišanje komisarjev v Bruslju pomembno tudi za nas. Pričakujemo, da bodo naši evropski poslanci zastavili prava vprašanja in tako zagotovili, da kandidati za komisarje razumejo specifike držav, kot je Slovenija.
Kaj pomeni izvolitev teh komisarjev za Slovenijo?
Izvolitev kandidatov za komisarje, ki razumejo specifične izzive posameznih držav članic, je pomembna tudi za Slovenijo, ki se pogosto sooča s težavami zaradi generičnih evropskih politik. Če bodo izvoljeni kandidati, ki se bodo zavzemali za večjo fleksibilnost politik, bomo morda končno dočakali ukrepe, ki bodo bolj prilagojeni našim lokalnim potrebam. Zaslišanja v Evropskem parlamentu so torej ključen korak v tej smeri, saj omogočajo, da se preveri usposobljenost in razumevanje kandidatov. Komisarji, ki bodo izvoljeni, bodo imeli pomemben vpliv na oblikovanje politik v EU, vključno s področji, kot so mladinska politika, okoljska trajnost in digitalizacija, kar so ključna področja tudi za Slovenijo.
Zato lahko z rahlim cinizmom dodamo, da zaslišanja komisarjev niso le priložnost za kandidatovo samopromocijo, ampak tudi za prepoznavanje praznih obljub. Ali bo Micallef resnično uspel “bolj slišati glas mladih”, kot obljublja, ali pa bo to le še ena v vrsti evropskih obljub, ki nikoli ne dosežejo pravega učinka?
Zaslišanja komisarjev v Evropskem parlamentu so torej več kot zgolj birokratski postopek. Gre za pomemben trenutek, ko se postavlja temelje za prihodnje politike EU in zagotavlja, da so interesi vseh držav članic, vključno s Slovenijo, ustrezno zastopani.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, FB
Pretresi v parlamentu: kdo nadomešča Grimsa in Tonina?
Slovenska politična scena je danes doživela zanimiv preobrat, ko sta Branko Grims in Matej Tonin, poslanca izvoljena v Evropski parlament, zapustila svoje domače poslanske klopi. Namesto njiju bosta sedaj v Državnem zboru sedela Andrej Poglajen in Franc Francisco Estanislao Medic. Ta nepričakovana menjava odpira številna vprašanja in priteguje pozornost javnosti.
Kdo sta nova poslanca?
- Andrej Poglajen je bil izvoljen z liste Slovenske demokratske stranke (SDS) v 1. volilni enoti Kranj, kjer je prejel 2270 glasov, kar je 23,21 odstotka vseh glasov.
- Franc Francisco Estanislao Medic je kandidiral za Novo Slovenijo – krščanske demokrate (NSi) in v istem volilnem okraju prejel 848 glasov, kar predstavlja 8,67 odstotka vseh glasov.
Ozadje menjave
Državna volilna komisija (DVK) je prejela obvestilo državnega zbora o potrditvi izvolitve poslancev v Evropski parlament. Funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca državnega zbora, zato sta Grims in Tonin morala odstopiti. Po zakonu postane poslanec za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z liste, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Javnost in mediji so burno reagirali na novico. Sprašujejo se, kako bosta Poglajen in Medic vplivala na dinamiko in odločitve v Državnem zboru. Pričakuje se, da bosta oba nova poslanca prinesla sveže poglede in energijo, vendar pa bo zanimivo spremljati, kako se bosta znašla v svojih novih vlogah.
Kaj pričakovati od nove poslanske ekipe?
Poglajen in Medic bosta imela težko nalogo zapolniti čevlje Grimsa in Tonina. S svojimi preteklimi izkušnjami in političnimi stališči bosta morala pokazati, da sta sposobna učinkovito zastopati interese svojih volivcev. Pričakuje se, da bosta aktivno sodelovala v razpravah in prispevala k oblikovanju zakonodaje, ki bo v korist državljanov.
Zanimivosti o novih poslancih
- Andrej Poglajen je poznan po svojem delu v lokalni skupnosti, kjer si prizadeva za izboljšanje življenjskih pogojev svojih volivcev. Njegova kampanja je temeljila na transparentnosti in neposredni komunikaciji z ljudmi.
- Franc Francisco Estanislao Medic je večkrat izpostavil pomembnost krščanskih vrednot v politiki. Njegova pretekla dejavnost v humanitarnih projektih je pritegnila veliko pozornosti in pozitivnih odzivov.
Ta menjava v Državnem zboru prihaja v ključnem trenutku za slovensko politiko. S pomembnimi zakonodajnimi spremembami na obzorju bo zanimivo videti, kako bosta nova poslanca vplivala na potek razprav in odločitev. Njuna prisotnost bo zagotovo prinesla nove dinamike in morebitne spremembe v političnem ravnovesju.
Z današnjo odločitvijo Državne volilne komisije Slovenija vstopa v novo politično obdobje. Z zamenjavo Grimsa in Tonina z Poglajnom in Medicem se odpira novo poglavje v Državnem zboru. Oba nova poslanca bosta pod budnim očesom javnosti, ki pričakuje, da bosta uspešno nadaljevala delo svojih predhodnikov in prispevala k razvoju Slovenije.
S spremljanjem nadaljnjih političnih dogodkov in aktivnosti novih poslancev bomo lahko bolje razumeli, kako bo ta menjava vplivala na prihodnost slovenske politike. Bodite na tekočem z najnovejšimi informacijami in pripravite se na zanimive politične preobrate, ki jih prinaša ta nepričakovana menjava v Državnem zboru.
Napisal: N. Z. Vir: DVK