Davek na dediščino?! Zgrožena Slovenka: “Šparala sem za otroke, ne za vlado. Drugače bi raje zagonila!”
LJUBLJANA – Dediščina: privilegij ali nova tarča za obdavčitev? Igor Feketija, makroekonomist in državni sekretar v vladi Roberta Goloba, je nedavno za Mladino predlagal razpravo o davku na dedovanje, saj naj bi, kot pravi, dedovanje “močno prispevalo k reprodukciji neenakosti.” Po njegovem mnenju je zdaj pravi trenutek, da se osvetli vpliv dedovanja na družbeno neenakost. Toda ali bi davek na dediščino resnično zmanjšal razlike med bogatimi in revnimi? Mnogi Slovenci so zgroženi.
Kaj pravzaprav pomeni davek na dedovanje?
Slovenski Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) določa, da dediči prvega reda, torej otroci in zakonski partnerji pokojnika, niso obdavčeni, medtem ko so dediči drugega in tretjega reda obdavčeni po progresivnih stopnjah. V državah, kjer je tak davek že v veljavi, so pogosto prizadeti predvsem pripadniki srednjega razreda, ki jim davek otežuje ohranjanje družinskega premoženja. Medtem pa imajo premožnejše družine na voljo finančne strategije za prenos bogastva brez večjih davčnih obremenitev. Takšna ureditev, kot jo predlaga Feketija, bi lahko v Sloveniji sprožila neenake posledice, predvsem za srednji razred, ki pogosto že zdaj nosi breme drugih davčnih obveznosti.
ZDA, na primer, obdavčujejo dedno premoženje nad določenim zneskom, vendar se v Evropi prakse razlikujejo. Francija je uvedla visoke davke na dediščine, da bi zmanjšala koncentracijo bogastva, vendar se kljub temu tamkajšnja neenakost ni bistveno zmanjšala. Ali bi se v Sloveniji, ki ima precej nižjo splošno obdavčitev premoženja, davek na dediščino res izkazal za učinkovit ukrep za zmanjšanje družbene neenakosti?
Udar po srednjem razredu?
Večina slovenskih družin srednjega razreda je s trdim delom ustvarila nekaj premoženja – hišo, nekaj prihrankov ali drugo lastnino. Mnogi računajo na to, da bo ta dediščina nudila podporo njihovim otrokom. A ob morebitni uvedbi davka na dedovanje se postavlja vprašanje pravičnosti: ali bi davek prizadel tiste, ki so prihranke ustvarjali za svoje potomce, in ne tistih, ki bogastvo pridobivajo z dedovanjem nepremičnin ali naložb? Številni ekonomisti menijo, da davek na dedovanje dejansko prizadene tiste, ki so svoje premoženje ustvarili z delom in ne s špekulacijami na kapitalskem trgu (poroča OECD).
Vlada, ki je obljubljala izboljšanje življenjskih pogojev vseh državljanov, bi morala pred sprejetjem tako občutljivega davčnega ukrepa razmisliti o dolgoročnih posledicah za povprečne slovenske družine. Ali bo davek na dediščino res zmanjšal neenakost ali pa bo zgolj prinesel še eno breme za srednji razred, ki je že zdaj finančno precej obremenjen?
Takšno je mnenje mnogih Slovenk in Slovencev:
Sedaj bi stegovali prste tudi po dediščinah.
— Ali Alias (@AnkaAnkica279) November 13, 2024
Ampak sorči, jaz sem šparala tudi za otroke, ne da se boste s tem mastili vi. Drugače bi raje vse sproti zagonila.
PAZITE, KOGA BOSTE VOLILI 😵💫😵💫😵💫 pic.twitter.com/UygK4zEN6V
Ali je pravična razdelitev bogastva res mogoča?
Feketijeva izjava odpira še eno vprašanje: kaj bi pravzaprav pomenila pravična razdelitev bogastva? Ali bi davek na dediščino resnično spodbudil socialno mobilnost in zmanjšal družbeno neenakost, ali bi šlo le za kozmetični ukrep, ki v praksi ne bi prinesel želenih rezultatov? V zadnjih letih je raziskava, ki jo je izvedla Univerza Harvard, pokazala, da obdavčitev dedovanja v ZDA ni bistveno zmanjšala družbenih razlik, saj premožni vedno najdejo načine za obvod obdavčitve, medtem ko srednji razred nosi posledice.
Po eni strani lahko država s takšnimi davki cilja na premožne posameznike, vendar je praksa pokazala, da so učinki pogosto drugačni. Premožni posamezniki zlahka najdejo načine, kako optimizirati svoje premoženje, da bi zmanjšali davčne obveznosti, na primer z ustanavljanjem skladov ali prenosom premoženja v tujino. Slovenske oblasti bi morale torej razmisliti, ali bi uvedba davka na dediščino resnično prinesla večjo pravičnost, ali bi le ustvarila novo birokratsko obremenitev.
Rešitev z več vprašanji kot odgovori
Čeprav Feketijev poziv na prvi pogled zveni kot rešitev za zmanjšanje neenakosti, so učinki tovrstnih davkov pogosto nepredvidljivi. Družbene neenakosti so globoko zakoreninjene v različnih dejavnikih – od dostopa do kakovostnega izobraževanja do zaposlitvenih priložnosti in socialne podpore. Preprosto rečeno, davek na dediščino je lahko le ena od mnogih potez, ki pa sama po sebi ne zagotavlja prave pravičnosti.
Uvajanje novih davčnih bremen, ne da bi prej naslovili resnične težave, je lahko tvegan korak, ki prinese več vprašanj kot odgovorov. Ali bi bilo v Sloveniji res potrebno najprej preučiti učinkovitejše rešitve za zmanjšanje neenakosti, kot so investicije v izobraževalni sistem, zdravstvo ali socialno varnost?
Skrita agenda ali resnična skrb za pravičnost?
Mnogi skeptiki opozarjajo, da bi uvedba davka na dediščino morda bolj služila kot dodatni vir prihodkov za državno blagajno, kot pa kot dejanski ukrep za zmanjšanje družbene neenakosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali gre res za skrb za pravičnost ali zgolj za iskanje novih načinov obdavčitve.
Napisal: N. Z.
Vir: Mladina, X, www, Gov.si