V zgodovinskem preobratu je cena zlate palice prvič dosegla milijon dolarjev, kar je posledica rekordno visokih cen zlata na svetovnih trgih. V petek, 20. avgusta 2024, je cena za 31,1-gramsko unčo zlata narasla na 2500 dolarjev, kar je najvišja vrednost doslej. Glede na povprečno težo zlate palice, ki znaša približno 400 unč, je skupna vrednost ene palice presegla milijon dolarjev.

V zadnjem letu so cene zlata narasle za več kot 20 odstotkov, kar je povezano z več dejavniki. Najpomembnejši med njimi je pričakovanje, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere. Običajno nižje obrestne mere zmanjšajo privlačnost obveznic in drugih naložb, zato vlagatelji iščejo varnejše in bolj donosne možnosti, kot je zlato.

Poleg tega so centralne banke, zlasti Kitajska, aktivno kupovale zlato. To je del širše strategije, da bi zmanjšale svojo odvisnost od ameriških dolarjev in diverzificirale svoje rezerve. Kitajska je že več let ena največjih kupcev zlata, kar dodatno pritiska na rast cen te plemenite kovine.

Zlato je skozi zgodovino veljalo za varno naložbo v časih gospodarskih pretresov. Ko se obrestne mere znižujejo, vlagatelji pogosto gledajo na zlato kot na zanesljivega ohranjevalca vrednosti. Plemenite kovine, kot je zlato, namreč niso neposredno povezane z obrestnimi merami in tako postanejo privlačnejša alternativa za vlagatelje, ki iščejo stabilnost v negotovih časih.

Zadnje povečanje cen zlata je torej močno povezano z naraščajočo negotovostjo na svetovnih finančnih trgih. Inflacijski pritiski, geopolitična tveganja in pričakovanja o morebitni recesiji so dodatni dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje po zlatu.

Rekordno visoke cene zlata bi lahko imele širše posledice za globalno gospodarstvo. Visoka cena zlata pogosto signalizira, da vlagatelji pričakujejo povečano gospodarsko nestabilnost ali inflacijo. Če se bodo cene zlata še naprej dvigovale, bi to lahko privedlo do večjega povpraševanja po drugih varnih naložbah, kot so srebro in druge plemenite kovine.

Pričakovano znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke bo ključno vplivalo na prihodnje gibanje cen zlata. Če se bodo obrestne mere resnično znižale, lahko pričakujemo nadaljnjo rast cen zlata. V nasprotnem primeru, če se bo Fed odločil, da ohrani ali celo zviša obrestne mere, bi lahko to zmanjšalo trenutni zagon na trgu zlata.

V vsakem primeru trenutne cene zlata predstavljajo pomembno prelomnico na finančnih trgih, kar bodo vlagatelji po vsem svetu pozorno spremljali. Visoka cena zlata pa hkrati odraža negotovost in strahove, ki trenutno prevladujejo na globalni gospodarski sceni.

EK; Goldprice.org, Freepik

Slovenska bančna skupina NLB, največja v regiji nekdanje Jugoslavije, je neuspešno zaključila svoj poskus prevzema avstrijske Addiko Bank. Prevzemna ponudba, ki jo je NLB prvič objavil junija 2024, se je končala brez uspeha, saj je bila dosežena le tretjina potrebnih delnic za uspešno izvedbo posla.

NLB je v svoji ponudbi za delnico Addiko Banka sprva ponudil 20 evrov, kasneje pa zvišal na 22 evrov, oboje zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Ponudba je veljala do 16. avgusta 2024 do 17. ure, vendar je ni sprejelo dovolj delničarjev. Pogoj za uspeh ponudbe je bil namreč, da jo sprejmejo lastniki najmanj 14.625.000 delnic, vendar so se za prodajo odločili le imetniki 7.096.224 delnic, kar predstavlja 36,39 odstotka vseh delnic. Zaradi tega NLB ne bo nadaljeval z nakupom in ponudbe tudi ne bo podaljšal.

Predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak, je v izjavi za javnost poudaril, da so želeli delničarjem Addiko Bank ponuditi pošteno in pregledno ponudbo ter jim omogočiti prodajo delnic po enakih pogojih in po pravični ceni. Kljub neuspehu prevzema je NLB še naprej zavezana svoji poslovni strategiji, ki vključuje morebitne druge prevzemne priložnosti.

Pomemben dejavnik pri neuspehu prevzemne ponudbe je bila tudi kompleksna in razpršena lastniška struktura Addiko Bank. Dodatno zapletanje je prišlo s strani Evropske centralne banke (ECB), ki je pred nekaj dnevi odvzela glasovalne pravice dvema pomembnima delničarjema zaradi nespoštovanja avstrijske zakonodaje. To je dodatno otežilo NLB-jeve načrte, saj sta omenjena delničarja skupaj imela 19,62-odstotni delež.

Addiko Bank, ki je nastala iz vzhodnoevropskega dela nekdanje banke Hypo Alpe Adria, je prisotna v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH-u, Srbiji in Črni gori. Banka se osredotoča predvsem na poslovanje s prebivalstvom in malim gospodarstvom. NLB, ki je že uspešno prevzel Komercijalno banko v Srbiji in Sberbank Slovenija, je s to ponudbo želel okrepiti svojo prisotnost v regiji.

Čeprav prevzem Addiko Bank ni uspel, ostaja NLB še naprej aktivna pri iskanju novih poslovnih priložnosti, s katerimi bi utrdila svoj položaj kot vodilna bančna skupina v regiji.

EK; NLB, Pixabay