Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

V Franciji priklopili novo jedrsko elektrarno, toliko jih je stalo

FLAMANVILLE – V Franciji so po več kot desetletju zamud in rekordnih stroških priključili na omrežje reaktor Flamanville 3, ki z močjo 1.600 MW velja za tehnološki biser – ali pa morda za finančno črno luknjo. Kakor koli obrnemo, ta dogodek je dvignil precej prahu v energetskih in političnih krogih po Evropi, vključno z vprašanjem, kaj pomeni za Slovenijo in njene lastne jedrske ambicije.

Francoska zgodba: presežki ali previdnost?

Gradnja reaktorja Flamanville 3 se bere kot zapleten roman z mnogimi preobrati, kjer protagonisti – od podjetja EDF do vlade – niso vedno igrali v skladu z načrti. Začetek gradnje leta 2007 je bil pospremljen z ambicioznimi cilji: reaktor bi naj bil zaključen do leta 2012 in stal “zgolj” 3,3 milijarde evrov. Toda resničnost je postregla z dvanajstletno zamudo in stroški, ki so dosegli 13,2 milijarde evrov – več kot štirikratnik prvotne ocene. Zgodbo bi težko opisali kot uspeh, čeprav je predsednik Emmanuel Macron projekt označil kot »velik trenutek za državo« in ponosno napovedal nove reaktorje tipa EPR2. Poročajo francoski mediji.

Ali je torej Flamanville 3 res “prelomnica”, ali le še ena opozorilna zgodba za druge države, ki razmišljajo o podobnih projektih? Francija ima sicer dolgo tradicijo jedrske energije, ki oskrbuje kar 70 % države – toda ali ne postaja ta tradicija vse bolj obremenjujoča, predvsem finančno?

Slovenski kontekst: JEK2 – realnost ali utopija?

Medtem ko Francija s težavo začenja obratovanje novih reaktorjev, se Slovenija loteva lastnih jedrskih ambicij. Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) je sicer še vedno na papirju, a razprave o njem postajajo vse glasnejše. Ena izmed možnosti za novo elektrarno je prav tehnologija EPR, kakršna je uporabljena pri Flamanville 3 – vendar bi bilo morda modro, da slovenski načrtovalci najprej preučijo vse francoske težave, preden skočijo v tako globoko vodo.

Slovenija ima specifične okoliščine: JEK trenutno pokriva približno tretjino domače porabe elektrike, vendar država kljub temu uvaža del energije. Bi JEK2 pomenil energetsko neodvisnost ali le povečanje dolga za več generacij? Če upoštevamo, da bi reaktor podobnega tipa kot Flamanville 3 stal več milijard evrov, je jasno, da bi morala Slovenija skrbno razmisliti, kdo bo financiral takšen projekt. Za zdaj je EDF večino stroškov Flamanville 3 nosil sam, a si je podjetje – zaradi slabe finančne kondicije – moralo izposlovati državno pomoč, vključno z brezobrestnimi posojili. Bi Slovenija lahko storila kaj podobnega?

Energetski presežki in vprašanja smiselnosti

Flamanville 3, ki bo lahko oskrboval dva milijona gospodinjstev, se pridružuje francoski jedrski floti v času, ko država že izvaža rekordne količine elektrike. Francija je letos presegla vse napovedi izvoza energije, kar postavlja pod vprašaj, ali so novi reaktorji res potrebni – ali pa gre zgolj za politično željo po ohranitvi jedrske tradicije. Poročajo Reuters.

Za Slovenijo je situacija nekoliko drugačna. Manjša država z omejenimi potrebami in kapacitetami ima specifične energetske izzive, ki jih morda ne bi rešila z velikim jedrskim projektom, temveč z naložbami v obnovljive vire, boljšo infrastrukturo in večjo energetsko učinkovitost. Je torej JEK2 nujnost ali zgolj prestižni projekt, ki bi ga poganjali interesi lobijev? Ob tem se pojavlja tudi vprašanje lokacije – ali bi okolica Krškega, ki je že dom JEK, sploh sprejela drugi blok?

Primerjave in lekcije za Slovenijo

Medtem ko Francija računa na dodatnih šest reaktorjev EPR2, ki bodo stali okoli 50 milijard evrov, se Slovenija šele odloča, ali bo gradila JEK2, in kako bi takšen projekt financirala. Lahko bi se vprašali, ali ne bi bilo bolje sredstva usmeriti v decentralizacijo energetskega sistema, razvoj sončnih in vetrnih elektrarn ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Hkrati pa je treba priznati, da je jedrska energija stabilen in zanesljiv vir energije, ki ne povzroča emisij CO2 – nekaj, kar bi težko nadomestili zgolj z obnovljivimi viri.

Previdnost pred odločitvijo

Zagon Flamanville 3 je tehnični dosežek, a hkrati primer, ki bi moral služiti kot opozorilo. Slovenija mora skrbno pretehtati vse možnosti in tveganja, preden se odloči za tako obsežen projekt, kot je JEK2. Je prihodnost res jedrska, ali pa se lahko učimo iz preteklosti in poiščemo bolj inovativne rešitve za energetske izzive? Na odgovore bomo še morali počakati – a upajmo, da nas čez desetletje ne bodo čakale podobne zamude in finančne prekoračitve, kot jih zdaj spremljajo v Flamanvilleu.

(Viri: Reuters, francoski mediji, poročila EDF)

Napisal: N. Z.