Čas se izteka. Oddajali ste stanovanje, apartma ali vikend turistom? Če je odgovor “da”, imate še natanko dobrih 14 dni, da svoje dohodke prijavite Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Rok? 31. marec. Kaj se zgodi, če zamudite? Globe od 400 do 30.000 evrov.

FURS ne spi – vedo več, kot mislite

Ne, ne gre več za “mogoče me pa ne najdejo”. FURS ima podatke, pridobljene neposredno od Airbnb-ja, Bookinga in drugih platform. Koliko ste zaslužili? Koliko noči ste oddajali? Kam so vam nakazali denar? Vse to je zabeleženo. In to pomeni samo eno – če niste prijavili dejavnosti, ste v prekršku.

Po poročilih Dnevnika so lani kaznovali preko 500 sobodajalcev, ki so menili, da jih nihče ne bo opazil.

Ampak če mislite, da gre samo za Slovenijo – se motite. FURS sodeluje tudi s hrvaškimi davčnimi oblastmi. Torej, če imate apartma na Krku in ste oddajali “na roko”, podatkov morda res niso dobili iz Zagreba. Ampak če ste bili na Airbnb-ju, ste že v sistemu.

Kaj zdaj? Hitro uredite status!

Preprosto.

1. Registrirajte dejavnost – Če ste oddajali do 150 dni na leto, se lahko prijavite kot sobodajalec. Daljše oddajanje zahteva s.p. ali d.o.o.
2. Prijavite dohodke – prek portala eDavki.
3. Izberite sistem obdavčitve:

• Dejanski prihodki in odhodki: plačujete davek glede na zaslužek in vodite knjige.
• Normirani stroški: 20 % davek na prihodke, brez olajšav.

1. Zamudili rok? Še vedno lahko vložite samoprijavo in se izognete dodatnim kaznim.

Kaj pa DDV?

Dobra novica: Če ste fizična oseba in ne presegate limita 50.000 € letnega prometa, DDV-ja ne obračunate. Ampak pozor! Če oddajate prek tujih platform (npr. Airbnb), se morate obvezno registrirati za DDV – tudi, če ne presežete limita.

Obračuni DDV so mesečni. Tudi, če v določenem mesecu niste oddali niti ene sobe.

Kazni? Od 2.000 do 125.000 evrov. Ni vredno tvegati.

Kaj se zgodi, če ignorirate vse skupaj?

To:

• Globa od 400 do 30.000 evrov (za delo na črno).
• FURS vas ima na radarju tudi v prihodnje.
• Možnost dodatnih finančnih sankcij, če niste plačali DDV.
• Brez milosti, če vas zasačijo še enkrat.

Kako FURS dejansko odkrije kršitelje?

Mnogi se še vedno sprašujejo: Kako lahko FURS ve, da sem oddajal nepremičnino? Nekateri si celo domišljajo, da se lahko izognejo nadzoru, če ne uporabljajo spletnih platform, ampak se dogovarjajo “na roke”. Ampak realnost? Davčni inšpektorji so vedno korak pred njimi.

FURS uporablja več metod za odkrivanje neprijavljenih sobodajalcev:

• Podatki s spletnih platform: Airbnb, Booking in druge platforme so dolžne posredovati podatke o oddajanju. To vključuje ne samo zneske nakazil, temveč tudi naslove nepremičnin, število dni oddajanja in bančne račune, kamor je bil denar nakazan.
• Navzkrižno preverjanje podatkov: Ste morda uradno brez prihodkov, a vsak mesec plačujete kredit za apartma v Bohinju? FURS to lahko preveri.
• Nadzor na terenu: Inšpektorji dejansko obiščejo turistična središča in se predstavljajo kot gosti. Preverijo, ali so lastniki registrirani in prijavljajo prihodke.
• Prijave sosedov: Najemniki pogosto povzročajo več hrupa kot običajni stanovalci, kar hitro zmoti sosede – in ni redko, da se ti odločijo za prijavo.

In kaj je najbolj zanimivo? Spletni algoritmi FURS-a lahko avtomatsko zaznajo oglase na različnih platformah in jih povežejo s fizičnimi osebami. Če ste oglaševali svojo nepremičnino, jih torej verjetno že imate “za vratom”.

Davčni sistem v drugih državah – kako je v tujini?

Če mislite, da je slovenski sistem strog, potem poglejte, kako to urejajo v nekaterih drugih državah.

V Španiji je prijava oddajanja nepremičnine v turistične namene obvezna, oblasti pa imajo avtomatski dostop do podatkov Airbnb-ja. Če zatajite dohodek, vas lahko doleti kazen v višini do 150 % neprijavljenega zaslužka!

V Franciji mora vsak, ki oddaja prek platform, to vnaprej prijaviti na občini in pridobiti uradno dovoljenje. Parižani, ki kršijo ta pravila, tvegajo globe do 50.000 evrov!

Na Hrvaškem so pred leti uvedli centraliziran sistem eVisitor, v katerem mora biti vsak gost registriran v 24 urah po prihodu. Če tega ne storite, vas lahko doleti kazen do 30.000 kun (približno 4.000 evrov).

Kaj pa Slovenija? Naša zakonodaja je manj drakonska kot v nekaterih drugih državah, ampak to se lahko hitro spremeni. Obeti zaostritve nadzora so realni – predvsem zaradi pritiska turističnega sektorja in občin, ki se borijo proti divjemu oddajanju nepremičnin.

Mit: “Samo nekajkrat sem oddal, to ni resna dejavnost”

Ena najpogostejših zmot sobodajalcev je prepričanje, da nekajkratno oddajanje nepremičnine ne šteje kot dejavnost. Ampak zakonodaja je tukaj jasna: če oddajate nepremičnino v turistični namen, ste zavezani k prijavi ne glede na to, kako pogosto to počnete.

Torej, če ste lansko poletje oddajali stanovanje 10 dni in zaslužili 1.000 evrov – morate to prijaviti. Ni pomembno, ali gre za enkraten zaslužek ali redno dejavnost, saj se oddajanje šteje kot opravljanje dejavnosti.

FURS v tem primeru ne gleda na “resnost” vaše dejavnosti, ampak na dejstvo, da ste ustvarili dohodek. Če se želite izogniti kazni, je najbolj varna pot vedno pravočasna prijava.

Kaj pa, če imate nepremičnino v tujini?

Imate apartma na Hrvaškem? V Italiji? Morda v Avstriji? Tudi ta dohodek morate prijaviti!

Po podatkih Evropske komisije so si države EU v zadnjih letih začele izmenjevati davčne podatke o čezmejnih transakcijah, kar pomeni, da slovenski FURS lahko dobi podatke tudi iz tujine.

Pomeni to, da vas hrvaške oblasti ne morejo prijaviti? Ne nujno. Čeprav FURS ne dobi podatkov avtomatsko, jih lahko pridobi prek hrvaške davčne uprave – še posebej, če oddajate prek spletnih platform.

Najbolj varna pot? Tudi te dohodke prijavite v Sloveniji. Bolje zdaj kot po tem, ko vam v poštnem nabiralniku pristane kazen.

Naj pametni zmagajo

Ste dohodke že prijavili? Super. Če ne, imate še nekaj dni.

Pojdite na eDavki in uredite, preden bo prepozno. Ali pa čakajte na pismo iz FURS-a – s precej višjo številko od tiste, ki bi jo sicer plačali.

Odločitev je vaša.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• FURS (Finančna uprava Republike Slovenije)
• Dnevnik
• Airbnb
• Booking
• Hrvaška davčna uprava

V Sloveniji smo priča izjemnemu finančnemu preobratu – število najbolje plačanih zaposlenih je v lanskem letu doseglo rekordno rast. Čeprav so visoke plače dolgo veljale za privilegij peščice, ki jih srečujemo predvsem v vrhovih menedžmenta in določenih specializiranih poklicih, podatki Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) kažejo, da se je krog tistih, ki prejemajo nadpovprečne dohodke, znatno razširil.

A kaj to pomeni za povprečnega Slovenca? So visoke plače res odraz zdravega gospodarstva ali le posledica inflacije in pomanjkanja kadrov? Pogledali smo, kaj stoji za temi številkami.

Skoraj 20-odstotni skok pri najbolje plačanih – naključje ali trend?

Podatki FURS razkrivajo presenetljivo dejstvo – število zaposlenih v najvišjem dohodninskem razredu, torej tistih, katerih letni dohodek presega 74.000 evrov, se je povečalo za kar 20 odstotkov. Leta 2022 jih je bilo 5.158, leto kasneje že 6.186.

Čeprav je to še vedno le 0,4 odstotka vseh davčnih zavezancev, je njihova gospodarska moč izjemna – skupaj so ustvarili skoraj 950 milijonov evrov dohodka za odmero dohodnine, kar pomeni, da si ta peščica razdeli več kot 3,2 odstotka vseh dohodkov v Sloveniji.

V povprečju je dohodek zavezanca iz tega razreda znašal 153.544 evrov, kar je več kot osemkrat več od povprečnega dohodka vseh zaposlenih, ki znaša 18.922 evrov.

Kateri sektorji izstopajo?

Seveda, vsi ne morejo biti v tem ekskluzivnem klubu. Kateri poklici in panoge torej prinašajo najvišje zaslužke?

• Farmacevtska industrija ostaja v vrhu – v Leku je povprečna bruto plača v letu 2023 znašala 4.087 evrov, v Krki pa 3.814 evrov.

• Finančni in tehnološki sektor prav tako beležita visoke prihodke, pri čemer so najbolj iskani programerji, analitiki in finančni svetovalci.

• Menedžment je pričakovano na vrhu lestvice – najvišja letna bruto plača v Sloveniji je lani znašala 3,2 milijona evrov, sledili sta plači v višini 1,6 milijona in 1,36 milijona evrov. Po dostopnih podatkih je najvišji dohodek prejel Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.

Zakaj so plače tako hitro rasle?

Leto 2023 je bilo izjemno dinamično, ne le v Sloveniji, ampak po celotni Evropi. Inflacija, višje cene energentov, rast minimalne plače in pomanjkanje kvalificirane delovne sile so prisilili delodajalce k dvigu plač.

• Minimalna plača se je zvišala za 12 odstotkov, kar je ustvarilo pritisk na celoten plačni sistem.
• Inflacija se je še vedno gibala okoli 4 odstotkov, kar je pomenilo, da so morali delodajalci delno indeksirati dohodke.
• Pomanjkanje kadrov je delovalo kot katalizator – zaposleni v iskanih panogah so imeli močnejšo pogajalsko pozicijo, kar je prispevalo k dvigu plač.

Vse to je pripeljalo do 9,7-odstotne rasti povprečne plače v enem letu, kar presega celo gospodarsko rast, ki je bila le 1,6-odstotna.

Kdo vse to financira? Davčni sistem pod drobnogledom

Seveda višje plače pomenijo večje davčne obremenitve, kar je eden glavnih razlogov, da je FURS pobral rekordnih 25,1 milijarde evrov javnofinančnih dajatev. Davčni prihodki so zrasli za 11,7 odstotka, kar kaže na moč gospodarstva in dvig življenjskega standarda.

• Prispevki za socialno varnost so največji vir proračuna – večina tega denarja roma v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
• Dohodnina se je povečala, predvsem zaradi več zaposlenih v najvišjih dohodninskih razredih.
• Davčni izplen iz kapitala (dividende, obresti, najemi) se je povečal za osupljivih 22,2 odstotka!

Poleg tega je FURS zaznal drastično povečanje prijav bančnih računov v tujini, predvsem pri neo bankah, kot sta Revolut in N26. Število bančnih računov Slovencev v Litvi, kjer ima sedež Revolut, je skočilo s 50.000 leta 2020 na skoraj 180.000 v letu 2024!

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Vprašanje, ki se postavlja, je jasno: ali bo trend rasti plač nadaljeval ali nas čakajo ohladitve?

• Močan trg dela in pomanjkanje kadrov – če se ta trend nadaljuje, bodo podjetja še naprej dvigovala plače, da bi zadržala najboljše zaposlene.
• Inflacija je v umirjanju, kar pomeni, da dvigi plač morda ne bodo več tako nujni.
• Spremembe v davčni politiki? Vlada že razmišlja o morebitnih prilagoditvah dohodninske lestvice, da bi zmanjšala obremenitev srednjega sloja.

Ena stvar pa je gotova – Slovenija vstopa v obdobje, ko postajajo visoke plače vse bolj realnost in ne več zgolj privilegij peščice.

Pripravil: E. K. Vir: FURS, Freepik

Vlada Republike Slovenije je danes obravnavala predlog novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki je sprva predvideval znižanje praga za začetek finančne preiskave s 50.000 evrov na 10.000 evrov. Kasneje je bil predlagan kompromis na 30.000 evrov, vendar je v aktualnem predlogu prag ostal pri 50.000 evrih. Ključna vloga pri ohranitvi višjega praga naj bi pripadala finančnemu ministrstvu, ki je izrazilo pomisleke glede učinkovitosti in stroškov morebitnega povečanja števila preiskav. 

Kaj prinaša novela zakona?

Aktualna koalicija je v svoji pogodbi zapisala namen posodobitve instrumentov za odvzem premoženja nezakonitega izvora z namenom povečanja učinkovitosti. Kljub temu predlog novele zakona ne znižuje praga za začetek finančne preiskave. Po veljavnem zakonu se finančna preiskava začne, če tožilstvo v predkazenskem ali kazenskem postopku sumi, da osumljeni razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora v vrednosti nad 50.000 evrov. V praksi se je ta znesek izkazal za dokaj visok, še posebej v primerjavi z drugimi državami z višjim BDP. 

Najprej 10.000, potem 30.000, zdaj spet 50.000

Pravosodno ministrstvo je sprva predlagalo znižanje praga na 10.000 evrov, kar je bilo vključeno v septembrski različici predloga novele. Vendar je takšnemu znižanju nasprotovalo Vrhovno državno tožilstvo, ki je izrazilo skrb, da bi to povzročilo preveliko število preiskav. Tožilstvo je poudarilo, da mora biti prag določen tako, da omogoča učinkovito zasledovanje ciljev zakona, hkrati pa ostaja realen z vidika uspešnosti postopkov odvzema premoženja. Zato so predlagali znižanje praga na 30.000 evrov. 

Kdo se je postavil po robu znižanju praga?

Kljub temu je tudi ta kompromisni predlog naletel na nasprotovanje, predvsem s strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in finančnega ministrstva. FURS je opozoril, da bi znižanje praga lahko vodilo do nesorazmerne porabe virov za manjše primere, kar bi bilo vprašljivo z vidika celovite kriminalitetne politike. Finančno ministrstvo, ki ga vodi minister Klemen Boštjančič, je izrazilo skrb, da bi nižji prag pomenil več finančnih preiskav, kar bi povzročilo dodatne stroške in potrebo po novih zaposlitvah. 

Podatki kažejo, da je bilo od začetka uporabe zakona maja 2012 do konca leta 2023 odrejenih 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. V tem obdobju je bilo vloženih 39 tožb, skupna vrednost pravnomočno dosojenega zneska pa znaša 1,95 milijona evrov. Ti podatki kažejo na omejeno učinkovitost zakona v sedanji obliki, kar odpira vprašanja o smiselnosti ohranitve trenutnega praga za začetek finančne preiskave. 

Pripravil: N. Z.

Vir: Dnevnik.si, www

Občutek, da je nekdo vedno korak za vami, ni več zgolj stvar domišljije tistih, ki poskušajo skriti kakšen zaslužek pred državo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v zadnjem letu občutno okrepila nadzor nad oddajanjem nepremičnin, predvsem zaradi naraščajočega števila neprijavljenih najemov in neplačanih davkov.

Zbližuje se ključni datum – 28. februar, rok, do katerega morajo vsi, ki oddajajo svoje nepremičnine v dolgoročni najem fizičnim osebam, oddati napoved za odmero dohodnine. Če tega ne storijo? Kazni so lahko precejšnje.

Davek na najemnine: Koliko boste plačali in kako lahko prihranite?

Najemodajalci morajo prijaviti dohodke od najemnin, če oddajajo fizičnim osebam, in to ne glede na to, ali je nepremičnina v Sloveniji ali v tujini. Kdo je izvzet? Tisti, ki oddajajo pravnim osebam, saj v tem primeru dohodnino namesto njih plača najemnik.

Obdavčitev poteka po 25-odstotni stopnji, pri čemer se kot osnova upošteva 90 % prejetih najemnin (če se zavezanec odloči za normirane stroške). Obstaja pa še druga možnost: uveljavljanje dejanskih stroškov vzdrževanja, kar je smiselno takrat, ko ti presegajo priznane normirane stroške. Kaj vse šteje pod dejanske stroške? Barvanje sten, popravilo strehe, menjava oken – skratka, vse, kar ohranja uporabno vrednost nepremičnine.

Primer izračuna:

Najemodajalec, ki v enem letu od najemnin zasluži 8.400 evrov, ima dve možnosti:

• Če izbere normirane stroške (10 %), je njegova davčna osnova 7.560 evrov, davek pa znaša 1.890 evrov.
• Če ima dokazane dejanske stroške vzdrževanja, višje od 840 evrov, lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja te stroške in zmanjša davčno osnovo.

Kaj pa pohištvo? Nekateri lastniki so poskušali ločiti najem nepremičnine in opreme – na eni pogodbi stanovanje, na drugi pohištvo – a FURS je jasen: to ne zmanjšuje davčne osnove, saj se dohodek iz oddajanja premičnin prav tako obdavči.

FURS stopnjuje nadzor: Kako vas lahko ujamejo?

Če ste mislili, da lahko neprijavljen najem zlahka ostane pod radarjem, razmislite še enkrat. FURS je uvedel več mehanizmov za odkrivanje nepravilnosti:

• Mobilni nadzorni oddelki – uslužbenci preverjajo stanovanja na terenu, tudi sosedje in najemniki pogosto podajo prijave.
• Navzkrižno preverjanje podatkov – FURS lahko primerja porabo elektrike in vode z uradnimi podatki. Če je stanovanje prazno, poraba pa visoka, je sum na oddajo precej očiten.
• Podatki drugih institucij – banke, upravne enote, notarska zbornica – vse te organizacije posredujejo informacije, ki lahko razkrijejo neprijavljene najemodajalce.

In rezultati? V letih 2022 in 2023 so inšpektorji opravili kar 81.773 kontrol na področju oddajanja premoženja v najem ter pobrali dodatnih 3,2 milijona evrov davkov. Padec v sivi coni se torej ne splača.

Kazni: Koliko vas lahko stane neprijava?

Če mislite, da boste za kršitev zgolj dobili opozorilo in se izmazali brez posledic, je realnost precej drugačna. FURS ima pravico izreči globe, ki niso zanemarljive:
⚠ Če ne oddate napovedi za dohodnino: globa znaša od 250 do 400 evrov.
⚠ Če navedete napačne ali zavajajoče podatke: globa je še višja – od 400 do 5.000 evrov.

Ob tem je treba upoštevati še, da poleg globe FURS naloži tudi dodatno davčno obveznost, kar pomeni, da boste morali tako ali tako poravnati davke, ki ste jih želeli prikriti. Statistika govori sama zase – leta 2023 so inšpektorji izdali 215 prekrškovnih aktov in izrekli 65.950 evrov glob, leto prej pa 183 aktov in za 48.700 evrov kazni. Trend kaže, da bo nadzor v prihodnje le še ostrejši.

Pogoste napake, ki vas lahko drago stanejo

Med najpogostejše napake, ki jih delajo najemodajalci, spadajo:

• Ločene pogodbe za stanovanje in pohištvo – FURS to vidi kot davčno izogibanje.
• Fiktivne pogodbe z nižjo najemnino – če imate uradno eno ceno, najemniki pa plačujejo več, tvegate sankcije.
• Napačen vnos v eDavke – pogosto se zgodi, da zavezanci vpišejo mesečno namesto letne najemnine.
• Nepravilno uveljavljanje dejanskih stroškov – vlaganja v nepremičnino, ki se še ne oddaja, niso davčno priznana.

Ne pozabite: če oddajate več nepremičnin, morate vse prihodke prijaviti v eni napovedi, ne ločeno za vsako nepremičnino.

Se splača tvegati?

S povečanjem nadzora in višjimi davčnimi stopnjami postaja neprijavljena oddaja nepremičnin vedno bolj tvegana igra. Čeprav nekateri morda menijo, da je “skriti” dohodek iz najemnin relativno varno početje, statistika in ukrepi FURS-a dokazujejo nasprotno.

Zato je najboljša strategija preprosta: prijavite prihodke, uporabite zakonite olajšave in se izognite nepotrebnim kaznim. Tisti, ki so mislili, da jih davkarija ne bo opazila, so pogosto končali z globo in dodatnimi davčnimi obveznostmi – in če verjamemo trendu, bo v prihodnje takšnih primerov še več.

Pripravil: E. K. Vir: FURS, Freepik

V digitalni dobi, ko lahko v nekaj minutah prek telefona odpremo bančni račun pri tujini registrirani neobanki, marsikdo pozabi (ali celo ne ve), da slovenska zakonodaja od rezidentov zahteva, da tak račun prijavijo Finančni upravi RS (FURS). Čeprav se morda zdi, da je to zgolj birokratska formalnost, lahko neupoštevanje te obveznosti stane od nekaj sto do več tisoč evrov kazni – in to brez opozorila.

Toda, kot kaže praksa, ima ta zgodba še eno plat: FURS podatke o odprtih računih v tujini prejema z zamudo, kar pomeni, da tisti, ki niso prijavili svojega Revolut, N26 ali drugega tujega računa, še nekaj časa mirno spijo. A za koliko časa? In kdo bo v resnici tarča davčne inšpekcije?

Več kot 100.000 Slovencev s tujimi računi – a le polovica jih je prijavljenih

Zgodba o množičnem odpiranju računov pri Revolutu, N26 in drugih neobankah seže precej globlje od preproste mobilne bančne aplikacije. Podatki kažejo, da ima kar 180.000 Slovencev odprt IBAN račun pri Revolutu, medtem ko jih je FURS-u do zdaj prijavilo le dobrih 57.000. Razlika? Ogromnih 120.000 računov, ki so (še) pod radarjem.

Kako je to mogoče? Odgovor tiči v sistemu avtomatične izmenjave podatkov med državami, ki omogoča, da FURS dobi podatke o slovenskih rezidentih z računi v tujini – a z več kot enoletno zamudo. Če ste torej račun odprli v začetku leta 2024, FURS teh podatkov ne bo imel pred 30. septembrom 2025 (ali celo kasneje, če kakšna država zamuja z izmenjavo podatkov).

To pomeni, da ima posameznik leto in pol “mirnega spanca”, preden davčna uprava sploh ugotovi, da je račun odprt.

Se splača tvegati? Kazni so višje, kot si mislite

Morda se komu zdi, da je prijava računa zgolj dodatno delo in da FURS pri tolikšni količini podatkov ne bo imel časa pregledati vsakega posameznika. A ko (in če) vas ujamejo, je cena visoka.

Kazni za neprijavljen račun so naslednje:

• Fizična oseba: od 200 do 1.200 evrov
• Samostojni podjetnik (s.p.): od 800 do 10.000 evrov
• Pravna oseba: od 1.200 do 30.000 evrov

In to ni vse. Če se izkaže, da ste na tem računu imeli tudi neprijavljene prihodke, obresti ali druge davčno obvezne transakcije, se kazni hitro seštejejo s prispevki, obrestmi in dodatnimi davčnimi globami.

Za primer: če bi FURS kaznoval 100.000 oseb, ki svojih računov niso prijavile, bi lahko država na ta račun pobrala vsaj 10 milijonov evrov – zgolj s kaznimi!

Kdo bo prvi pod lupo FURS-a?

Čeprav je v teoriji vsak posameznik odgovoren za prijavo svojega tujega računa, se FURS v praksi osredotoča predvsem na poslovne subjekte in tiste, ki prek teh računov prejemajo dohodke.

Koga bodo torej najprej preverjali?

• Samostojne podjetnike (s.p.) in pravne osebe, ki uporabljajo Revolut ali druge tuje račune za poslovanje
• Tiste, ki imajo v tujini večje prilive, ki bi lahko nakazovali na neprijavljene dohodke
• Posameznike, ki FURS-u niso prijavili nobenega računa, čeprav bi ga morali

Če torej imate Revolut zgolj za vsakodnevna plačila ali manjše prihranke, je verjetnost, da boste pod drobnogledom, manjša – a ne nična.

Zakaj mora račun prijaviti potrošnik in ne banka?

Ena izmed največjih nejasnosti pri tej zakonodaji je vprašanje, zakaj mora račun prijaviti potrošnik in ne banka. V Sloveniji banka ob odprtju računa to samodejno sporoči FURS-u – zakaj torej enako ne velja za Revolut, N26 in podobne tuje ponudnike?

Odgovor leži v regulativi Evropske unije. Neobanke in družbe za izdajo elektronskega denarja (EMI) nimajo iste obveznosti kot tradicionalne banke, kar pomeni, da morajo sami uporabniki poskrbeti za prijavo. A ob tem se odpira vprašanje, ali gre pri tej zakonodaji morda le za zastarel sistem, ki ni prilagojen sodobnim digitalnim storitvam.

Kako prijaviti račun in se izogniti kazni?

Če imate račun pri tuji banki ali neobanki, je postopek prijave preprost in hiter.

• Prijava poteka prek portala eDavki
• Izpolniti morate obrazec DR-Račun (vnesete podatke o računu, datumu odprtja, državi)
• Dodate dokazilo – na primer kopijo pogodbe o odprtju računa ali sliko kartice, kjer je razviden IBAN
• Oddate prijavo in ste brez skrbi

Ne odlašajte predolgo

Čeprav se FURS-ova “roka pravice” zaradi zamud pri izmenjavi podatkov še ni dotaknila vseh uporabnikov tujih računov, to ne pomeni, da ne bo. Vsako leto dobijo sveže podatke, kar pomeni, da lahko neprijavljeni računi na koncu vseeno prinesejo neprijetno presenečenje – in visoke kazni.

Če imate račun v tujini, ga prijavite čim prej in se izognite nepotrebnim stroškom. Na koncu je nekaj minut dela na eDavkih veliko cenejših od globe, ki vas lahko doleti, ko bo FURS končno potrkal na vaša vrata.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Freepik

Če ste v zadnjih letih odprli bančni račun pri Revolutu, N26 ali katerikoli drugi tuji banki, niste edini. Slovenci množično prehajamo na neobanke, ki ponujajo nizke ali celo nične stroške poslovanja, preproste aplikacije in ugodne menjalne tečaje. A pri tem mnogi pozabijo na ključni zakonodajni vidik – prijavo računa pri Finančni upravi RS (FURS).

Podatki FURS kažejo, da imajo slovenski rezidenti prijavljenih več kot 86.000 računov pri neobankah, a dejansko jih je bistveno več. Po oceni Revoluta naj bi namreč samo pri njih račun imelo kar 150.000 Slovencev, kar pomeni, da je skoraj 100.000 računov še vedno neprijavljenih. In če mislite, da FURS tega ne bo opazil, pomislite še enkrat.

Kateri računi morajo biti prijavljeni?

Če imate v tujini plačilni račun, ki omogoča prejemanje nakazil (npr. plače) in opravljanje transakcij, ga morate prijaviti FURS-u v osmih dneh po odprtju. To velja za račune pri Revolutu, N26, Vivid Money, Trade Republic, Binq, TransferWise in drugih digitalnih bankah.

Izjema? Varčevalni računi, ki ne omogočajo plačilnih transakcij (npr. varčevalna knjižica v tujini), ni treba prijaviti.

Kako prijaviti račun?

FURS omogoča dva načina prijave:

• Elektronsko prek portala eDavki – Izpolnite obrazec DR-Račun, vnesete IBAN, SWIFT/BIC kodo, naziv banke in datum odprtja, priložite dokazilo o odprtju računa (npr. fotografijo bančne kartice ali pogodbo o odprtju računa) in oddate vlogo.

• Osebno ali po pošti – Izpolnite obrazec DR-02 in ga oddate na kateremkoli finančnem uradu.

Pozor! Če prijave ne podpišete prek eDavkov, morate najprej namestiti ustrezno komponento za elektronski podpis. Brez tega prijava ni veljavna!

Kaj se zgodi, če računa ne prijavite?

Neprijavljen račun vas lahko stane več kot le mirnega spanca.

FURS lahko ob pregledu transakcij ali izmenjavi podatkov z drugimi državami ugotovi, da imate tuj račun, ki ga niste prijavili. In takrat vas lahko doleti:

• Globa za fizične osebe: od 200 do 1.200 evrov.
• Globa za samostojne podjetnike: od 800 do 10.000 evrov.
• Globa za pravne osebe: od 1.200 do 30.000 evrov.

A to še ni vse. Če ste na neprijavljen račun prejemali obresti ali druga sredstva, ki jih niste prijavili kot dohodek, se lahko znajdete v dodatnih davčnih težavah. V tem primeru vas poleg globe lahko doleti še davek na dohodke iz kapitala – in dodatna kazen.

Zakaj bi FURS sploh opazil moj račun?

Marsikdo misli, da bo njegov Revolut ali N26 ostal pod radarjem, a FURS ni več tako slep, kot je bil nekoč.

• Izmenjava podatkov med državami: Slovenija sodeluje v mednarodnem sistemu izmenjave podatkov o finančnih računih (CRS), kar pomeni, da lahko od tujih bank pridobi podatke o računih slovenskih državljanov.

• Preverjanje nakazil: Če ste si z Revoluta ali N26 kdaj nakazali denar na slovenski račun, lahko FURS na podlagi tega začne preverjati vaše finančne transakcije.

• Samoprijava kot varnostni ventil: FURS jasno navaja, da bo do tistih, ki se sami prijavijo preden jih odkrijejo, bolj prizanesljiv. Kazni lahko zmanjšajo ali celo odpustijo, če račun prijavite sami, preden vas zasačijo.

“Ah, saj ne bodo mene iskali” – nevarna miselnost

Mnogi se tolažijo z mislijo, da FURS ne bo izgubljal časa s pregledi malih uporabnikov. A če imate večje transakcije, večji priliv denarja ali več računov v tujini, ste zagotovo na radarju.

Primer iz preteklih let kaže, da so že padale globe zaradi neprijavljenih tujih računov. Uporabniki Revoluta in N26 so prejeli pozive za pojasnila, nekateri pa so se znašli v dolgotrajnih postopkih dokazovanja, da so denar zaslužili zakonito.

In še nekaj: FURS vas ne bo opozoril, preden vas kaznuje. Če odkrije neprijavljen račun, bo ukrepal. Brez opozorila, brez milosti.

Ne tvegajte po nepotrebnem

Če imate račun v tujini, ga prijavite čim prej. Postopek je preprost in traja le nekaj minut, kazni pa so lahko visoke – in se jim je povsem mogoče izogniti.

• Odprli račun pri Revolutu, N26 ali drugi tuji banki? Prijavite ga v 8 dneh!
• Že imate račun in ga še niste prijavili? Storite to zdaj – preden FURS pride do vas!
• Ne čakajte na kazen – bolje je rešiti zadevo prostovoljno in brez posledic.

Vas še vedno zanima, kako prijaviti račun? Obiščite portal eDavki, kjer najdete vse potrebne obrazce in navodila.

Ne pustite, da vas “poceni” bančni račun na koncu drago stane. Revolut in N26 sta super – dokler ne dobite FURS-ovega pisma.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Shutterstock

Če bi sodili po podatkih, ki jih je konec leta 2024 razkril Revolut, bi pomislili, da je ta digitalna banka v Sloveniji že skoraj standard – več kot 180.000 posameznikov naj bi pri njih imelo odprt transakcijski račun, skupaj z več kot 4.300 poslovnimi uporabniki. Pa vendarle, če pogledamo podatke Finančne uprave RS (FURS), slika izgleda precej drugače – po njihovih evidencah je bilo do 10. januarja 2025 evidentiranih zgolj 57.449 računov oziroma 55.327 slovenskih davčnih zavezancev.

Kako je to mogoče? Ali je res, da je več kot 100.000 uporabnikov Revoluta “izginilo” iz uradnih evidenc? So ti računi neprijavljeni, ali pa gre za nekaj drugega?

FURS pravi: podatke dobimo z zamikom

Razlogov za tako drastično razhajanje v številkah je več, a eden glavnih je pojasnilo, ki ga ponuja FURS: podatke o računih v tujini prejemajo z zamikom. To pomeni, da se bodo številke, ki jih trenutno poročajo, spremenile šele 30. septembra 2025, ko bodo prejeli najbolj sveže informacije za leto 2024.

A tukaj se pojavi ključno vprašanje – ali to pomeni, da na FURS-u sploh ne vedo, koliko ljudi v danem trenutku uporablja Revolut? Na nek način, da. Podatki, ki jih prejmejo, ne omogočajo takojšnje sledljivosti, saj prihajajo iz mednarodnih izmenjav, ki se odvijajo z večmesečnim zamikom.

To pomeni, da če ste račun odprli lani in ga še niste prijavili, bo FURS to izvedel šele čez nekaj mesecev. In čeprav se morda komu zdi, da je to “luknja v sistemu”, ki jo je mogoče izkoristiti, naj vas ne zavede – ko podatki enkrat pridejo, so neizpodbitni.

Kazni za neprijavljene tuje račune – naj bolje, da jih ne ignorirate

Čeprav so digitalne banke, kot je Revolut, marsikomu olajšale upravljanje financ, ne gre pozabiti, da pri odpiranju računa v tujini veljajo davčne obveznosti.

V skladu z zakonodajo morajo slovenski davčni rezidenti vsak račun v tujini prijaviti FURS-u. To velja za vse transakcijske račune, ne glede na to, ali so odprti pri tradicionalnih bankah ali pri neobankah, kot so N26, Revolut, Bunq ali Wise.

Kaj se zgodi, če računa ne prijavite?

• Za fizične osebe je zagrožena kazen od 200 do 1.200 evrov.
• Če ste samostojni podjetnik ali opravljate dejavnost, se kazen giblje med 800 in 10.000 evri.
• Pravne osebe lahko pričakujejo globo med 1.200 in 30.000 evri.

A to še ni vse. Če se ugotovi, da so bile na računih v tujini ustvarjene neprijavljene obresti, dobički ali prihodki, se lahko sprožijo dodatne davčne preiskave, ki lahko vodijo v davčne doplačila in še višje kazni.

Revolut, N26, Bunq – neobanke osvojile slovenski trg, a FURS težko sledi

Razmah digitalnih bank je v Sloveniji zadnja leta izjemen. Zakaj? Preprosto – ugodnejši pogoji, nižji stroški in enostavno upravljanje financ. Za razliko od tradicionalnih bank, kjer morate za odprtje računa osebno obiskati poslovalnico, lahko pri neobankah račun odprete v nekaj minutah prek telefona.

To je za mnoge uporabnike neprecenljivo, še posebej za tiste, ki veliko potujejo ali poslujejo med več državami. A prav ta preprostost in dostopnost predstavljata težavo za davčne organe, ki imajo težave pri sledenju realnemu številu odprtih računov.

Poglejmo samo primer Avstrije – tam so davčne oblasti že leta 2022 ugotovile, da kar 30 % vseh uporabnikov neobank ni nikoli prijavilo svojih računov, kar je povzročilo val nadzorov in kazni. Je Slovenija naslednja?

Kako prijaviti tuji račun? (ker je lažje, kot plačati kazen)

Če imate odprt račun pri Revolutu ali kateri drugi tuji banki, je prijava razmeroma enostavna. Vse, kar morate storiti, je:

1. Prijaviti račun prek eDavkov – izpolnite obrazec DR-02.
2. To storite v 8 dneh po odprtju računa – če tega niste storili, je najbolje, da to uredite čim prej, preden vas doleti kazen.
3. Če niste prepričani, ali morate račun prijaviti, se posvetujte s FURS-om ali računovodjo.

Naj vas ne zavede misel, da “se bo morda izšlo” – mednarodna izmenjava podatkov pomeni, da FURS prej ali slej izve za vaš račun, le vprašanje je, ali boste takrat že prejeli kazen ali ne.

Ali lahko FURS v resnici nadzoruje Revolut?

Na koncu se lahko vprašamo – ali slovenski davčni organi dejansko uspešno nadzorujejo naraščajoče število uporabnikov neobank?

Odgovor je da in ne. Po eni strani FURS ima dostop do podatkov, le da jih pridobi z zamikom. To pomeni, da trenutno stanje ne odraža realnega števila uporabnikov, a dolgoročno jih bo večina prej ali slej evidentirana.

Po drugi strani pa je jasno, da bo ob hitrem porastu digitalnih bančnih računov potrebno razmisliti o učinkovitejšem sistemu sledenja, sicer bo nadzor vedno temeljil na “lovljenju za repom”.

Ne glede na to, če imate račun v tujini, ga prijavite – postopek je preprost, kazni pa visoke. In če vas skrbi, da bo to pomenilo dodatne davčne obveznosti, je morda čas, da razmislite o optimizaciji svojih financ, ne pa o izogibanju pravilom.

Kaj pa vi? Ste svoj Revolut že prijavili? Ali pa mislite, da FURS nikoli ne bo prišel do vaših podatkov?

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Revolut

Bančništvo se je v zadnjih letih spremenilo skoraj do neprepoznavnosti. Neobanke, kot sta Revolut in N26, omogočajo, da račun odpremo v nekaj minutah – brez papirjev, brez čakanja v vrsti in z obljubo večje svobode pri upravljanju z denarjem. Vse skupaj se sliši odlično, mar ne? A za to svobodo obstaja cena, ki je mnogi ne upoštevajo: prijava računa FURS-u.

Številke, ki razkrivajo vrzel med uporabniki in prijavami

Na prvi pogled se številke zdijo nedolžne. Po podatkih FURS-a je svoj račun pri Revolutu prijavilo nekaj več kot 55.000 Slovencev, pri N26 pa nekaj manj kot 29.000. A podatki Revoluta pravijo nekaj drugega: njihovih uporabnikov v Sloveniji je več kot 180.000. To pomeni, da več kot 100.000 Slovencev svojega računa ni prijavilo.

Zakaj? Mnogi uporabniki računov pri neobankah sploh ne dojemajo kot “prave” bančne račune – vidijo jih kot nekaj začasnega, priročnega za potovanja ali spletne nakupe. Toda davčna zakonodaja ne pozna razlikovanja med “običajnimi” in “alternativnimi” računi. Vsak račun, odprt v tujini, mora biti prijavljen.

Kakšne so posledice neprijave?

Ko FURS ugotovi, da zavezanec ni prijavil tujega računa, se začnejo težave. Kazni niso zgolj simbolične – in če se ob tem izkaže, da so bila na tem računu nakazana sredstva, ki bi morala biti obdavčena, je lahko končni znesek še višji.

Globe za neprijavljene račune:

• Fizične osebe: od 200 do 1.200 evrov
• Samostojni podjetniki: od 800 do 10.000 evrov
• Pravne osebe: od 1.200 do 30.000 evrov

In to še ni vse – če imate na računu obresti ali prihodke, ki bi jih morali prijaviti in plačati davek, lahko FURS doda še dodatne globe in obresti. Prazna pozabljivost ali malomarnost se lahko hitro spremeni v strošek, ki preseže začetne prihranke.

Zakaj ljudje tvegajo?

Eden najpogostejših razlogov je preprosta nevednost. Mnogi uporabniki neobank niti ne vedo, da morajo račun prijaviti – sploh ker proces odpiranja računa deluje tako enostavno, skoraj igrivo. Registracija je končana v nekaj minutah, brez kompliciranih obrazcev in pogodb, ki bi v človeku vzbudile resnost finančne odločitve. A čeprav je račun odprt digitalno, zakonodaja ostaja jasna: plačilni račun v tujini je davčna obveznost.

Prijava računa: kako jo opraviti in zakaj ne odlašati?

Prijava tujega računa ni zapletena. Potrebujete zgolj dostop do sistema eDavki, kjer izpolnite obrazec DR-Račun in ga oddate elektronsko. Če pa ste bolj naklonjeni tradicionalnim metodam, lahko obrazec DR-02 izpolnite ročno in ga pošljete na finančni urad. Postopek je preprost in ne traja več kot nekaj minut – za razliko od dolgotrajnega postopka, ki vas lahko čaka, če FURS sam odkrije neprijavljen račun.

Brezplačen račun, drage posledice

Zaradi mednarodnih sporazumov o izmenjavi podatkov lahko davčni organi precej hitro pridobijo informacije o tujih računih. Revolut, N26 in druge neobanke sodelujejo z davčnimi organi – zato se zgolj zanesti na srečo, da vas ne bodo odkrili, ni več smiselna taktika. Morda vas letos ne preverijo, a slej ko prej bodo številke in podatki našli pot do davčnega urada.

Lekcija digitalnega bančništva: odgovornost in svoboda

Digitalne finance so prinesle novo dobo bančništva – a z njimi tudi odgovornost. Računi pri neobankah ponujajo udobje, preprostost in hitrost, a obenem zahtevajo, da uporabniki poznajo zakonodajo in obveznosti. Pravočasna prijava je majhen korak, ki vas lahko reši velikih težav.

Zakaj tvegati? Če ste med tistimi, ki še niste prijavili svojega računa, je zdaj pravi trenutek, da to uredite – preden FURS potrka na vrata s priporočeno pošto.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Revolut

Ko je Finančna uprava RS (FURS) konec lanskega leta pozvala ustvarjalce na platformi OnlyFans, naj uredijo svoje davčne obveznosti in prijavijo zaslužke, je bilo jasno, da stvari postajajo resne. Pa vendar – namesto množičnega odziva so pristojni prejeli zgolj tri priglasitve. Da, samo trije posamezniki so uredili dejavnost in prijavili prihodke za nazaj. Ostali? Zdi se, da se še naprej igrajo igro “slepe miši” z davkarijo – in vprašanje je, kdo bo iz te igre izšel kot zmagovalec.

Zakaj le trije? Spletna samozavest ali ignoranca?

Če bi kdo dejal, da je le peščica ustvarjalcev uredila svoje obveznosti, bi to težko verjeli. Statistika je osupljiva: več kot 80 % ustvarjalcev prihodkov sploh ni prijavilo, čeprav je FURS z mednarodno izmenjavo podatkov pridobil natančne informacije o njihovih zaslužkih – ti skupaj presegajo 10 milijonov evrov. Najbolj uspešni posamezniki so z vsebinami na OnlyFansu ustvarili prihodke v višini več sto tisoč evrov, nekateri celo več kot milijon evrov.

Zakaj torej le trije? Možnosti je več. Morda gre za občutek varnosti, saj je splet navidezno brezmejen, ali pa za zmotno prepričanje, da “mene pa ja ne bodo odkrili”. Marsikdo objavljanje na platformi še vedno dojema kot ljubiteljsko dejavnost, ne kot resno poslovanje. A tu je ključna napaka – če platforma postane vir stalnega zaslužka, zakon tega ne loči od tradicionalnega dela.

Kazni, ki zbujajo spanec – in še kaj več

Tisti, ki so računali na to, da bodo ostali neopaženi, se zdaj soočajo z neprijetno realnostjo. Globe za neprijavljeno dejavnost se gibljejo med 1.000 in kar 26.000 evrov, poleg tega pa sledi še odvzem vsega premoženja, ki je bilo pridobljeno z delom na črno. Za mnoge, ki so s platforme živeli, morda investirali in varčevali, lahko to pomeni popoln finančni kolaps.

Primerjajmo: če ste v dveh letih zaslužili 50.000 evrov, se lahko ob neprijavljanju soočite z odvzemom celotnega zneska in še dodatno kaznijo. Pri višjih zneskih, kot so jih dosegali najbolj uspešni ustvarjalci, so posledice še toliko hujše.

Samoprijava – zadnja rešilna bilka, ki je marsikdo ni izkoristil

FURS je ustvarjalcem ponudil možnost, da svoje dohodke prijavijo prostovoljno prek instituta samoprijave. S tem bi se lahko izognili kaznim in odvzemu premoženja ter plačali zgolj zapadle davke z obrestmi. A očitno je večina zamudila to priložnost, saj so se v letu 2024 le trije odločili, da uredijo svoje poslovanje. Številke kažejo na to, da je bila zamudna taktika napačna – nadzor je zdaj neizbežen.

Digitalna svoboda z realnimi omejitvami

Platforma OnlyFans ponuja ustvarjalcem popolno svobodo – sami ustvarjajo vsebino, določajo cene in obseg dela. Toda svoboda ima tudi svojo ceno. FURS je jasno poudaril, da so digitalni prihodki enako obdavčljivi kot dohodki iz fizičnega dela. Čeprav so spletne platforme pogosto videti kot “drugi svet”, zakon pri obdavčitvi ne loči med prihodki iz virtualnega in realnega okolja.

Če je bilo še pred nekaj leti takšno delo v Sloveniji redkost, so platforme, kot so OnlyFans, Patreon, Twitch in podobne, danes realnost za mnoge mlade ustvarjalce. Od digitalnih umetnikov do vplivnežev in oseb, ki ponujajo ekskluzivne vsebine – FURS je zdaj odprl poglavje, ki bo postavilo nova pravila igre.

Bo prihodnost spletnega zaslužka drugačna?

Vprašanje je, kako bo ta akcija vplivala na prihodnje ravnanje ustvarjalcev. Bodo uredili svoje dejavnosti ali se bodo odločili za iskanje drugih načinov, kako zaslužiti brez poročanja davčnim organom? Čeprav se nekateri morda še zanašajo na spletno anonimnost, je FURS dokazal, da to ne drži – mednarodna izmenjava podatkov omogoča natančno sledenje zaslužkom tudi na globalnih platformah.

Za tiste, ki so mislili, da so “nevidni”, bo leto 2025 leto streznitve. In opozorilo je jasno: če je nekaj vidno na internetu, je vidno tudi davčni upravi.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Shutterstock

V zadnjih letih so kriptovalute postale finančni fenomen, ki ne le vznemirja vlagatelje, temveč tudi davčne organe. Slovenci smo vedno bolj navdušeni nad priložnostmi, ki jih ponujajo Bitcoin, Ethereum in drugi digitalni kovanci, a ključno vprašanje ostaja: Kdaj nas bo FURS obdavčil? Čeprav obdavčitev v Sloveniji na prvi pogled deluje preprosto, se podrobnosti hitro zapletejo, še posebej, ko gre za interpretacijo zakonodaje.

Fizične osebe: Ne obdavčeni, a ne vedno

Dobra novica za priložnostne vlagatelje: Če kupite kriptovaluto, jo nekaj časa hranite in nato prodate z dobičkom, vam ni treba plačati davka na dobiček. Slovenija kriptovalute obravnava kot premično premoženje, kar pomeni, da dobički iz njihove prodaje niso predmet obdavčitve z dohodnino – vsaj za zdaj. A pozor: ta izjema velja le, če trgovanje s kriptovalutami ni vaša osnovna dejavnost.

Kaj pa, če pogosto trgujete? Situacija se takoj zaplete, če FURS ugotovi, da vaše trgovanje presega okvirje običajnega vlaganja in postane “opravljanje dejavnosti”. To pomeni, da bi morali svoje aktivnosti prijaviti kot podjetniško dejavnost, pri čemer bi dobički postali predmet obdavčitve.

Kaj šteje za dejavnost? FURS ima svoja pravila

Tukaj nastopi sivina. Kdaj je posameznik zgolj vlagatelj in kdaj podjetnik? FURS to določa na podlagi več dejavnikov, med drugim:

• Števila transakcij: Če redno trgujete (recimo vsak teden), to lahko kaže na organizirano dejavnost.
• Obsega poslovanja: Če skupni promet dosega visoke vrednosti (npr. več sto tisoč evrov), FURS pozornost usmeri na vas.
• Frekvence in namena: Trgovanje “za hobi” v prostem času, ob redni zaposlitvi, bo manj verjetno obravnavano kot dejavnost.

Praktičen primer: Če v enem letu opravite 15 transakcij in zaslužite 20.000 €, to FURS verjetno ne bo zanimalo. A če opravljate 200 transakcij na mesec in dobiček znaša 200.000 €, se situacija korenito spremeni. FURS bo to skoraj zagotovo obravnaval kot dejavnost.

Kaj to pomeni za davke?

Ko FURS ugotovi, da gre za dejavnost, se dobički obravnavajo kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To pomeni, da ste obdavčeni bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi po sistemu normiranih odhodkov. V obeh primerih so davki višji kot pri običajnem vlaganju, kar lahko močno vpliva na vaš končni donos.

Kaj se obeta v prihodnje?

Čeprav Slovenija trenutno ponuja relativno ugoden režim za kriptovalute, spremembe že trkajo na vrata. FURS je predlagal nov davek na unovčevanje kriptovalut, po katerem bi se obdavčilo vsak dvig ali porabo kriptovalut, pri čemer bi bila stopnja 10 %, a z oprostitvijo za prihodke do 15.000 € letno.

Kaj to pomeni za male vlagatelje? Če prodajate kriptovalute za manj kot 15.000 € na leto, bi bili oproščeni davka. Če pa presežete to mejo, bi se vsak dodaten evro obdavčil po stopnji 10 %. Za mnoge bi to pomenilo, da bodo morali začeti natančneje spremljati svoje transakcije.

Mednarodna perspektiva

Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer so dobički iz kriptovalut za fizične osebe (ki ne opravljajo dejavnosti) še vedno neobdavčeni. V Italiji, Nemčiji in Avstriji so dobički iz kriptovalut obdavčeni kot dobički iz kapitala, pogosto po stopnji 25 % ali več. A hkrati Slovenija zaostaja pri regulaciji – medtem ko države, kot je Nemčija, uvajajo celostne zakone za trgovanje s kriptovalutami, slovenski sistem še vedno temelji na individualni interpretaciji.

Napisal: E. K.

Vir: Bloomberg Adria, Freepik