“Zahtevamo prepoved možnosti glasovanja na lokalnih volitvah vsem NEdržavljanom Slovenije!”
ALI JE GLASOVANJE TUJCEV NA LOKALNIH VOLITVAH RES TAKŠEN PROBLEM? SNS TRDI, DA JE
LJUBLJANA – Slovenska nacionalna stranka (SNS) znova dviguje prah s predlogom, ki bi tujcem odvzel pravico glasovanja na lokalnih volitvah. Njihovo utemeljevanje je preprosto – tujci naj bi že prevzemali lokalne funkcije in s tem, počasi, a vztrajno, vplivali na odločanje v občinah. Je to realnost ali zgolj poskus ustvarjanja nove polarizacije? Oglejmo si podrobneje.
Predlog SNS: tujcem glasovanja ni treba
Zmago Jelinčič Plemeniti, vodja SNS, ni znan po zadržanih izjavah, kar je ponovno dokazal v objavi na Twitterju. Tokrat se je obregnil ob pravico tujcev – celo državljanov Evropske unije – do glasovanja na lokalnih volitvah v Sloveniji. “SNS zahteva, da se prepove glasovanje na lokalnih volitvah vsem, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije,” je zapisal in dodal, da tujci že prevzemajo lokalne položaje, kar vidi kot resno grožnjo. Da bi poudaril svoje stališče, je izpostavil Anglijo kot “lep primer” države, kjer se takšen vpliv že dogaja.
A vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je naslednje: je primer Anglije res tako “lep”, kot ga opisuje Jelinčič, ali gre za nekoliko dramatično interpretacijo dejstev?
Trenutna zakonodaja: Kdo sme glasovati?
Slovenska zakonodaja omogoča državljanom EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji glasovanje in kandidiranje na lokalnih volitvah – z eno pomembno izjemo: ne morejo kandidirati za župana. Prav tako pa državljani tretjih držav (držav, ki niso članice EU) nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Torej, ali je SNS-ov predlog res tako revolucionaren? Dejstvo je, da bi bila sprememba zakonodaje bolj simbolične narave, saj že zdaj tujci nimajo velikega vpliva na lokalno politiko.
Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji živi približno 150.000 tujih državljanov, od tega jih je okoli 50.000 iz držav EU. Koliko od njih pa se dejansko udeleži lokalnih volitev? Zelo malo. Številke ne podpirajo Jelinčičeve trditve o množičnem vplivu – bolj kažejo na to, da je ta strah morda prenapihnjen.
Anglija kot opozorilo? Morda, morda pa tudi ne
Jelinčič je kot opozorilo navedel Anglijo, kjer naj bi tujci že zavzeli lokalne oblasti. Vendar je realnost drugačna. V Angliji sicer res lahko glasujejo in kandidirajo tujci, a njihov vpliv ostaja omejen. Da bi tujci “zasedli lokalne oblasti,” bi morali najprej množično kandidirati, nato pa tudi zmagati na volitvah – kar pa se ne dogaja. Ali je mogoče, da je Jelinčičeva trditev bolj strateška poteza za pridobivanje pozornosti kot dejansko zaskrbljenost za slovensko suverenost?
Pravniki in politologi opozarjajo, da so takšne izjave pogoste v populistični politiki. “Gre za tipično strategijo strahu, kjer se ustvarja problem tam, kjer ga ni,” je v pogovoru za Delo dejal politolog Marko Kovač. Dejansko pa so lokalne oblasti v Sloveniji še vedno pod trdnim vplivom domačega prebivalstva.
Kaj bi sprememba pomenila za Slovenijo?
Če bi SNS-ov predlog postal zakon, bi to pomenilo, da bi izgubili volilno pravico vsi tujci, tudi tisti iz EU, ki so stalni prebivalci Slovenije in pogosto pomemben del lokalnih skupnosti. Kakšne bi bile posledice? Prva bi bila jasna: manjša vključenost tujcev v lokalne procese. Tisti, ki že zdaj plačujejo davke, hodijo v službo, morda celo vzgajajo otroke v Sloveniji, ne bi več imeli možnosti soodločanja o lokalnih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Drugič, takšna sprememba bi lahko sprožila konflikt z Evropsko unijo. Slovenija bi se znašla pod drobnogledom Evropske komisije zaradi morebitnega kršenja pravic državljanov EU, ki jih ščiti evropska zakonodaja.
In tretjič, kaj bi to pomenilo za mednarodni ugled Slovenije? Kot država, ki se že zdaj spopada z izzivi integracije tujcev, bi se s takim ukrepom postavila v še bolj defenzivno in izolacijsko vlogo. Morda bi SNS pridobila nekaj političnih točk pri svojih volivcih, a na dolgi rok bi tak zakon verjetno prinesel več škode kot koristi.
Kritike in vprašanja: Kdo se boji tujcev?
Predlog SNS je naletel na val kritik – od nevladnih organizacij, ki opozarjajo na kršenje pravic, do pravnikov, ki trdijo, da je zakonodaja v nasprotju z evropskimi normami. Pravnik Matej Avbelj je za Večer poudaril: “Takšna zakonodaja bi bila težko skladna z evropskimi direktivami in bi Slovenijo lahko spravila v konflikt z Evropsko unijo.”
A morda je najzanimivejše vprašanje naslednje: zakaj se nekateri tako bojijo tujcev? Je to res strah pred izgubo oblasti ali le priročen način za odvračanje pozornosti od drugih, bolj perečih težav? Konec koncev, tujci v Sloveniji niso tisti, ki bi povzročali politične ali gospodarske krize.
Realnost ali populistična iluzija?
Predlog SNS je nedvomno razburkal duhove, vendar ostaja vprašanje: je to resnično pomembno vprašanje za Slovenijo, ali gre zgolj za še eno temo, s katero se skuša pridobiti pozornost? Dejstva kažejo, da vpliv tujcev na lokalni ravni ostaja minimalen, njihova udeležba na volitvah pa zanemarljiva.
SNS je ponovno dokazala, da zna pritegniti pozornost javnosti. A ali bo ta predlog dejansko pripeljal do sprememb, ali pa se bo končal kot še en politični manever za pridobivanje glasov, ostaja odprto vprašanje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Napetost narašča: Kdo izmed petih polfinalistov si bo priboril vstopnico za veliki finale Slovenija ima talent?
Čeprav se letošnja sezona oddaje Slovenija ima talent počasi bliža koncu, napetost ne popušča – ravno nasprotno, zdi se, da vsak naslednji nastop prinaša še večje čustvene vrhunce, kot smo jih doživeli do zdaj. Tokrat se bo pet izjemno talentiranih posameznikov in skupin spopadlo za dve preostali mesti v finalu, kjer bo prostora le za deset najboljših. Toda kdo so ti nadarjeni umetniki, ki bodo v četrtem polfinalu poskušali osvojiti naklonjenost občinstva in žirije?
Edvard in Frida: Mali genija, ki dokazujeta, da starost ni ovira za briljantnost
Že ob prvem pogledu na osemletnega Edvarda in sedemletno Frido marsikdo pomisli, da ju je morda strah velikega odra in pozornosti, a njuna samozavest ruši vse stereotipe o sramežljivosti otrok. “Talent imava v matematiki, šahu, programiranju …” je Edvard na avdiciji povzel njune sposobnosti – tako preprosto, kot da govori o najbolj običajnih stvareh. Čeprav mnogi enačijo mladost z neizkušenostjo, sta ta dva mala genija dokazala nasprotno. Ko je Lado Bizovičar na avdiciji napovedal kombinacije šahovskih potez, Edvard pa jih je v trenutku izračunal, Frida pa brez napake izvedla premike figur, je postalo jasno, da smo priča nečemu posebnemu. Njuna zmagovalna vstopnica – zlati gumb – zdaj vodi v polfinale. Kaj načrtujeta za svoj naslednji podvig? Če sodimo po njuni preteklosti, bo šlo za mešanico matematične preciznosti in otroške iskrivosti.
Luka Markus: Izkušnje z velikih odrov, a srce še vedno bije za nov izziv
Luka Markus je ime, ki ga ljubitelji slovenskih muzikalov poznajo že vrsto let, vendar se je ta 36-letnik tokrat odločil narediti korak izven svojih ustaljenih okvirjev. “Ne želim biti samo Luka iz muzikalov,” je na avdiciji povedal z iskrenostjo, ki je prepričala občinstvo, da za njegovim nasmehom in profesionalno držo stoji umetnik z globokimi željami po izražanju. Njegov kabarejski nastop je bil prava mala mojstrovina – igriv, tehnično dovršen in poln humorja. A kaj bo prinesel polfinale? Luka obljublja več gibanja in presenečenj. Je to morda njegova priložnost, da pokaže, kako lahko združi svojo muzikalno preteklost z nečim povsem novim?
Alenka in Klemen: Intimna glasbena zgodba, ki presega običajne okvire
Sestra in brat, Alenka in Klemen, sta na avdiciji prinesla povsem drugačen ton – umirjen, intimen, skoraj domač. Njuna vizija, da bi nastopala na manjših odrih in za manjše občinstvo, je sprožila kar nekaj začudenih odzivov. Lado je komentiral: “Zakaj bi si kdo želel nastopati na terasi, ko pa imata glas, ki bi napolnil dvorane?” A prav ta skromnost, prepletena z brezhibno harmonijo njunih glasov, ju je pripeljala do polfinala. Bosta uspela prepričati tudi širše občinstvo? Čeprav njuna energija ni tista klasična eksplozivna, ki polni velike odre, je prav njuna umirjenost tista, ki se vtisne v spomin.
Duo Kamikazete: Ženske, ki z gibanjem pripovedujejo zgodbe
Nova Gorica je dom številnih umetniških talentov, a Duo Kamikazete se je izkazal kot prava posebnost. Njihova artistična točka na avdiciji je bila več kot le akrobatski nastop – bila je prava čustvena izpoved. Dekleta, stara od 18 do 25 let, so skozi gibanje izrazila boj, strahove in moč sodobnih žensk. Kako bo ta koncept, poln simbolike, videti v polfinalu? Vaja jim zagotovo ne manjka, saj intenzivno pilijo vsak element nastopa – od tehnične izvedbe do čustvenega učinka.
Tia Valentinc: Močan glas v boju proti lastni tremi
Za Tio Valentinc je oder hkrati vir veselja in največje preizkušnje. Njena izvedba pesmi Hallelujah na avdiciji je razkrila njen ogromen talent, a tudi občutljivost, s katero se spopada na vsakem koraku. “Trema je grozna, premalo verjamem vase,” je iskreno priznala. Prav ta kombinacija ranljivosti in neizmerne moči njenega glasu je tista, ki očara. Če bo v polfinalu uspela premagati notranje ovire, bi lahko postala ena največjih favoritinj za preboj v finale.
Napetost pred nedeljo
Kdo bo navdušil občinstvo, kdo bo prepričal žirijo? Četrta polfinalna oddaja bo zagotovo polna čustev, presenečenj in odločitev, ki jih ne bo lahko sprejeti. Ne zamudite spektakla, ki bo v nedeljo, 1. decembra 2024, ob 20. uri na POP TV – in seveda, glasujte za svojega favorita!
Napisal: E. K.
Vir: Slovenija ima talent
Onemogočili glasovanje za Donalda Trumpa?! Video pove več kot tisoč besed
NEW YORK – Na družbenih omrežjih in različnih spletnih platformah so se pred kratkim razširili videoposnetki, ki prikazujejo nenavadne težave volivcev pri glasovanju za ameriške predsedniške volitve. V enem izmed teh posnetkov je volivec v Kentuckyju poskušal oddati glas za Donalda Trumpa, vendar naprava njegove izbire ni zaznala – namesto tega se je samodejno izbrala možnost Kamale Harris. Ta incident je sprožil plaz dvomov in teorij zarote, ali so letošnje volitve v ZDA morda podlegle manipulacijam.
Elektronske glasovalne naprave: Tehnična podpora ali ovira demokracije?
Elektronske glasovalne naprave so bile uvedene z namenom, da bi glasovanje postalo hitrejše in zanesljivejše. Vendar pa se zdi, da te naprave v praksi povzročajo več težav, kot prinašajo koristi. Tehnične napake, kot je vidna na omenjenem posnetku, povzročajo dvome o zanesljivosti in nepristranskosti sistema. ”Če volivec ne more svobodno izbrati svojega kandidata, je to resen udarec za demokracijo,” pravi dr. Emily Turner, profesorica političnih ved na Univerzi v Michiganu (poroča The New York Times). Vendar pa se vprašamo: je res toliko napak ali pa so te napake le naključje?
Preiskava volilnih komisij: Tehnološka napaka ali politična igra?
Po objavi spornih videoposnetkov so različne volilne komisije po ZDA začele preiskave, da bi ugotovile, ali gre za resnične tehnične težave ali morda celo za sabotažo. Ena izmed komisij je izjavila, da “vsako poročilo o nepravilnostih jemljemo resno in bomo izvedli temeljito preiskavo” (poroča The Washington Post). Vendar se postavlja vprašanje, kako resno lahko jemljemo te preiskave, če jih izvajajo iste institucije, ki zagotavljajo pravilno delovanje naprav? Ali lahko sami sebi sodijo?
Odzivi kandidatov: Nekateri zaupajo, drugi dvomijo
Donald Trump je že na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil zaskrbljenost nad situacijo in pozval svoje podpornike, naj bodo pozorni ter takoj poročajo o morebitnih nepravilnostih. V enem izmed svojih zapisov je dejal: “Tole se mora končati. Ne moremo dovoliti, da nam pokvarijo volitve!” (poroča Truth Social). Nasprotno pa je Kamala Harris v intervjuju za CNN izrazila zaupanje v volilni sistem: “Verjamem v naš volilni sistem in v to, da bodo vse nepravilnosti ustrezno obravnavane.” Tukaj se pokažejo različne perspektive kandidatov – eden vidi nevarnost, drugi optimistično zaupa v sistem. Ali ni ta razlika v reakcijah sama po sebi zgovorna?
Čeprav se večina teh domnevnih težav pojavlja le pri določenih kandidatih, strokovnjaki opozarjajo, da so vprašanja o zanesljivosti volilnega procesa škodljiva za demokracijo. Zaupanje javnosti je namreč eden ključnih elementov, ki zagotavlja stabilnost volilnega sistema. Po besedah dr. Turnerjeve iz Univerze v Michiganu je pomembno, da se “vsak sum nepravilnosti temeljito preišče, da se ohrani integriteta volitev” (poroča The New York Times). Toda ali to zaupanje sploh še obstaja?
Slovenija in odmev ameriških volitev
Čeprav gre za težave, povezane z ameriškimi volitvami, se odmev tega dogajanja čuti tudi v Sloveniji. Kaj če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas? Slovenski strokovnjaki za volilne procese opozarjajo na pomen transparentnosti in pravilnega delovanja volilnih naprav. Ob tem poudarjajo, da je tudi v Sloveniji treba stalno preverjati zanesljivost tehnologije, ki jo uporabljamo pri volitvah, da bi se izognili podobnim situacijam. Je torej pravi trenutek, da se še Slovenija začne resno ukvarjati s temi vprašanji?
Demokracija na preizkušnji
Čeprav ni dokazov, da bi bile nepravilnosti sistematične ali namerne, so posnetki, ki krožijo po spletu, dovolj za dvig alarma. Ali lahko tehnologiji sploh še zaupamo? Volilne komisije in druge pristojne institucije morajo poskrbeti za transparentno in nepristransko preiskavo vseh nepravilnosti, sicer se bo nezaupanje v volilni sistem samo še poglabljalo. Dokler bodo posamezni primeri dvigovali prah, bo obstajala možnost, da se demokracija znajde v nevarnosti.
Izvorni viri: X, Truth Social, CNN, The New York Times, The Washington Post
Napisal: N. Z.
