CELJE – Drzna hitrost skozi naselje: Voznik presegel vse meje zdravega razuma

Kdo si upa? To je bilo verjetno vprašanje, ki si ga je včeraj ob 15. uri postavil vsak, ki je bil priča popolni brezobzirnosti na prometni relaciji Levec – Čopova ulica. Voznik osebnega vozila je namreč zabeležil hitrost 109 km/h – tam, kjer je dovoljeno največ 50 km/h. Če to ni definicija prometne norosti, kaj potem je?

Alkohol in hitrost – smrtonosna kombinacija

Kot da ni bila sama hitrost že dovolj šokantna, se je izkazalo, da je bil voznik tudi pod vplivom alkohola. Kaj sledi takšnemu odkritju? Policisti so nemudoma ukrepali – odvzeli vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljnjo vožnjo in sprožili postopek, ki bi lahko privedel do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije. Poleg tega se obetata še globa v višini 1.200 evrov in, kar je še huje, družbena stigmatizacija, saj je Celje majhno mesto, kjer take zgodbe hitro zaokrožijo.

Prometna žila mesta in trenutek nevarnosti

Relacija, kjer je do prekrška prišlo, ni običajna lokalna cesta, ampak prometno obremenjena povezava, ki je ključnega pomena za prebivalce Celja in okolice. Ob popoldanskih urah, ko ljudje hitijo domov, otroci pa morda prečkajo ulico na poti s popoldanskih dejavnosti, takšno vedenje meji na kriminalno malomarnost. Kaj če bi izza vogala pritekel otrok? Kaj če bi kolesar nenadoma zavrl?

Lahko se spomnimo podobnega primera iz leta 2020, ko je voznik v bližini prav tako presegel omejitev, rezultat pa je bila tragična nesreča z nepopravljivimi posledicami. In čeprav se tokrat na srečo ni zgodilo nič usodnega, je to opozorilo za vse. Kako dolgo bomo čakali, da se ukrepi zaostrijo?

Je kazen dovolj?

1.200 evrov kazni in odvzem vozniškega dovoljenja zvenita ostro, a je to res dovolj? Za mnoge, ki vozijo pod vplivom alkohola ali ignorirajo omejitve hitrosti, se kazen zdi zgolj številka – dokler ne pride do nesreče. Ali ne bi bila morda rešitev pogostejši nadzori na takšnih kritičnih točkah? Ali pa celo uvedba več stalnih radarjev, ki bi brez izjem beležili hitrost?

Policija opozarja – pa kdo posluša?

Policisti so ob tem dogodku ponovno poudarili, naj vozniki prilagodijo hitrost vožnje razmeram in svojim sposobnostim, vendar je vprašanje, ali njihova opozorila še dosegajo cilj. Morda bi morali uporabiti bolj emocionalen pristop – spomniti ljudi na zgodbe žrtev ali posledice, ki jih ima prehitro in nepremišljeno vedenje na cesti.

Celje – mesto, kjer se zgodbe razširijo hitro kot hitrost tega voznika

V Celju, kjer vsi vedo vse, je takšen dogodek vedno v središču pozornosti. Nič čudnega, če bo jutri tema pogovora ob kavi v vsakem lokalnem lokalu prav ta prekršek. Voziti s 109 km/h po naselju, in to še pod vplivom alkohola? To ni le prekršek, ampak simbol vsega, kar je narobe z nekaterimi vozniki.

Ob tem dogodku si ne moremo pomagati, da se ne bi spraševali – kaj bi bilo, če bi bil v bližini vaš otrok, vaša sestra, vaš prijatelj? Morda je prav ta misel tista, ki bo vsaj nekatere prepričala, da hitrost prilagodijo razmeram in upoštevajo omejitve. Saj na koncu gre za več kot samo kazen – gre za življenja.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Celje

Epidemija koronavirusa je prinesla številne nepričakovane izzive, a tudi odmevne napake pri obvladovanju krize. Eden najbolj odmevnih primerov iz tega obdobja je vpletenost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in njegovega takratnega direktorja Milana Kreka v nepravilnosti pri oddaji javnega naročila za klicni center med pandemijo. Sodni mlini so počasi mleli, a višje sodišče je zdaj dokončno razsodilo – NIJZ in Krek morata plačati kazen. Ta sodba je postala simbol odgovornosti za odločitve, ki so bile sprejete pod pritiskom pandemije.

Pandemija kot preizkus javnih institucij

V času pandemije so bile vse oči uprte v NIJZ in njegovega direktorja, Milana Kreka. Institut je imel osrednjo vlogo pri obvladovanju pandemije, kar je prineslo številne izzive in kritike. Eden od ključnih trenutkov, ki je močno zaznamoval to obdobje, je bila odločitev NIJZ, da najame zunanji klicni center za sledenje stikom okuženih. Na prvi pogled povsem razumljiva poteza – ob tako obsežnem širjenju virusa je bilo jasno, da inštitut sam ne bo zmogel slediti vsem stikom.

Vendar pa je postopek najema klicnega centra, ki ga je izvajalo podjetje City Connect, sprožil številne pomisleke. Podjetje je bilo namreč ustanovljeno zgolj sedem mesecev pred tem, kar je pri mnogih vzbudilo dvome o njegovi usposobljenosti in legitimnosti. Znesek, ki ga je NIJZ namenil za storitev, je znašal kar 2,3 milijona evrov, kar je še dodatno povečalo pozornost javnosti.

Kršitev zakona o javnem naročanju

Temeljni problem ni bil zgolj izbira podjetja, temveč način, kako je bil postopek izveden. NIJZ je naročilo oddal po postopku s pogajanji, brez predhodne objave javnega razpisa. Takšen postopek je dopusten le v izjemnih primerih, ko so izpolnjeni strogi pogoji, kot je skrajna nujnost zaradi nepredvidenih dogodkov. A sodišče je ugotovilo, da v tem primeru ni bilo skrajne nujnosti. Sledenje stikom okuženih ni bilo nepričakovan izziv, saj je bilo že pred tem jasno, da bo potrebna vzpostavitev profesionalnega klicnega centra in dodatna IT-podpora.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je opozorila na nepravilnosti in podala mnenje, da je bil postopek izveden nepregledno in nekritično. V ospredju je bila predvsem očitna kršitev pravil javnega naročanja, kar je potrdila tudi Državna revizijska komisija (DKOM). Na podlagi tega je bila sprožena preiskava, ki je vodila do obdolžitve NIJZ in Milana Kreka.

Sodba, ki odmeva

Po dolgem postopku je Okrajno sodišče v Ljubljani decembra lani izreklo kazen: NIJZ mora plačati globo v višini 40 tisoč evrov, Milan Krek pa tisoč evrov. Poleg tega sta bila oba dolžna poravnati tudi sodno takso. Milan Krek je ob tem povedal, da je bila odločitev zanj boleča in nepravična, a se nanjo ni pritožil, saj ni imel moči za nadaljnji boj. Kazen je plačal takoj, čeprav je vztrajal, da je bil v tem procesu žrtvovanec sistemskih nepravilnosti.

NIJZ pa se je odločil za pritožbo. Inštitut je trdil, da je bila odločitev sodišča nepravična in da so bile pri sojenju kršene določbe zakona ter napačno ugotovljeno dejansko stanje. Vendar je višje sodišče zdaj zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev Okrajnega sodišča. To pomeni, da bo morala inštitucija plačati globo, ki je postala simbol nepravilnosti pri ravnanju z javnim denarjem v času pandemije.

Odgovornost in posledice

Višje sodišče je s svojo odločitvijo poslalo jasno sporočilo: tudi v kriznih časih, kot je bila pandemija, morajo institucije delovati transparentno in v skladu z zakonom. Kršitev pravil javnega naročanja ne sme biti opravičena z izgovori o nujnosti. Za odločitve, ki so bile sprejete v težkih časih, je treba prevzeti odgovornost.

Ta primer je tudi pomembno opozorilo, kako pomembno je ohranjati visoke standarde etičnega ravnanja v javnih institucijah. Javnost mora zaupati, da se javni denar porablja pravilno, še posebej v kriznih časih, ko so na preizkušnji vsi – od zdravstvenih delavcev do državnih funkcionarjev. V nasprotnem primeru se pojavi nevarnost, da kriza ne le ogroža zdravje ljudi, ampak tudi integriteto institucij.

Krek: “Preprosto nisem imel moči, da bi se boril”

Milan Krek, nekdanji direktor NIJZ, je postal ena osrednjih osebnosti v času pandemije. Njegovo delo je bilo večkrat kritizirano, a tudi priznano kot ključno pri obvladovanju pandemije. V intervjuju decembra lani je priznal, da je bil nad sodbo globoko razočaran, vendar se ni odločil za pritožbo. “Preprosto nisem imel več moči, da bi se boril,” je dejal. Po njegovih besedah je bil postopek, ki ga je vodil, zakonit in nujen v tistem trenutku, vendar je bila sodba drugačna.

Čeprav je Krek kazen poravnal, ostaja vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice tega primera za njegovo kariero in ugled NIJZ. Institucija, ki je bila v ospredju obvladovanja največje zdravstvene krize sodobnega časa, je zdaj soočena z izzivom, kako povrniti zaupanje javnosti.

View this post on Instagram

A post shared by Razkrinkavanje (@razkrinkavanje.si)

Kaj sledi?

Čeprav je sodba dokončna, ostaja vprašanje, kakšne spremembe bo ta primer prinesel za prihodnje ravnanje z javnimi naročili in postopki v kriznih situacijah. Pandemija je postavila številne institucije na preizkušnjo, a ta primer nas uči, da tudi v najhujših trenutkih ne smemo pozabiti na osnovna pravila in načela transparentnosti ter odgovornosti.

Spomnimo se:

View this post on Instagram

A post shared by Nova24TV (@nova24tv.si)

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG