Leto 2023 je bilo v Sloveniji izjemno toplo, morda celo bolj, kot si je kdo predstavljal. Če pa pomislimo na napovedi, da bo leto 2024 še toplejše, se že pojavijo resni pomisleki: kaj se bo zgodilo z našo deželo, če bodo temperature še naprej rasle? Nič ne kaže, da bi se trend segrevanja ustavil – nasprotno, v Sloveniji, kjer se globalne podnebne spremembe že čutijo bolj kot kje drugje, se hitrost naraščanja temperature že kaže kot alarmantna.

Leto 2024: Slovenija na preizkušnji

Če pogledamo podatke, ki jih navaja Gregor Vertačnik, klimatolog z Agencije za okolje (Arso), so razlike v temperaturah v primerjavi z predindustrijskim obdobjem že zelo izrazite. Leto 2024 naj bi bilo za 1,6 stopinje toplejše od predindustrijske dobe, kar je le nadaljevanje izjemnih temperaturnih skokov, ki smo jih spremljali že prejšnja leta. Skrb vzbujajoče ni zgolj dejstvo, da segrevamo, ampak predvsem hitrost tega segrevanja. V prvi polovici letošnjega leta so temperature v Sloveniji zrasle za skoraj 2 stopinji v primerjavi z običajnimi vrednostmi iz obdobja med letoma 1991 in 2020. Te številke postavljajo Slovenijo v sam vrh segrevanja v Evropi. Po napovedih bi lahko v prihodnjih desetletjih Slovenija dosegla temperaturni dvig za še dodatne tri stopinje, kar bi prineslo številne dramatične posledice za okolje.

Kako bi Slovenija izgledala s še večjim segrevanjem?

In tu se pojavi vprašanje, ki za mnoge zveni kot grozljiva domneva: kaj bi se zgodilo, če bi temperature v Sloveniji zrasle še za dve ali tri stopinje? Klimatolog Vertačnik ni nejasen: če bi Slovenija postala še toplejša, bi se soočili z usodnimi posledicami za naše ekosisteme, kmetijstvo in infrastrukturo. Zdravje gozdov, na katerih temelji tako biotska raznovrstnost kot gospodarstvo, bi bilo v hudi nevarnosti. Pod vplivom ekstremnih temperatur bi lahko gozdovi začeli obsežno propadati, predvsem zaradi povečane suše in pomanjkanja padavin. Ob tem bi bil znaten vpliv na kmetijske pridelke, ki so danes že pod pritiskom nepredvidljivih vremenskih pojavov. Tako bi suša postala še hujša, pridelki pa vse manj stabilni.

Poglejmo recimo primer smučarskega turizma. Zima je že zdaj vse krajša, z nižjim številom dni s snegom. V prihodnosti bi zaradi povišanih temperatur v alpskih območjih smučanje postalo luksuz, ki si ga bodo lahko privoščili samo tisti, ki bodo imeli srečo s pravimi vremenskimi razmerami. Tisti, ki so se v preteklosti odločali za počitnice na smučiščih, bodo morali, če se bo segrevanje nadaljevalo, popolnoma spremeniti svoje navade. Če bo segrevanje zares tako drastično, bo Slovenija, kot smučarska destinacija, izgubljala svojo konkurenčnost na globalnem trgu.

Segrevanje in izpusti CO2: Kaj se dogaja z našo prihodnostjo?

Vendar pa segrevanje ni zgolj posledica lokalnih vremenskih razmer – temveč tudi globalnih izpustov CO2. Na svetovni ravni so izpusti fosilnih goriv, ki so na najvišji ravni doslej, glavni dejavnik, ki poganja podnebne spremembe. Leta 2023 so izpusti CO2 dosegli rekordnih 37,01 milijard ton, napovedi pa kažejo, da bo ta številka še naraščala. Kaj to pomeni za Slovenijo? Še enkrat – hitrost sprememb. Hitrost, s katero se segreva naša država, je zaradi teh izpustov obremenjujoča. Vertačnik predvideva, da bo, če se izpusti ne zmanjšajo, Slovenija v naslednjem desetletju občutila še bolj ekstremne razmere, ki bodo močno vplivale na vsakdanje življenje.

Klimatska nepopravljivost?

Ko se pogovarjamo o tem, kaj bi se zgodilo, če bi segrevanje nadaljevalo svojo pot, moramo razmisliti tudi o nepopravljivih spremembah. Nekateri se sprašujejo, zakaj bi se sploh trudili zmanjšati izpuste, če bo zemeljsko segrevanje verjetno ostalo za našega življenja. Toda odgovor na to vprašanje je preprost: posledice bodo za prihodnost tako uničujoče, da si ne smemo privoščiti čakanja. Če bi sledili trendu in nič ne storili, bi lahko prišlo do katastrofalnih sprememb v podnebnem sistemu. Ena od teh sprememb bi lahko bila ustavitev severnoatlantskega toka, ki uravnava podnebje v Evropi. Če bi prišlo do takšne spremembe, bi celotna Evropa doživela drastične posledice, ki bi vključevale nenavadne in ekstremne vremenske razmere.

Kje smo in kam gremo?

Vsi ti podatki nas morajo opomniti na eno preprosto dejstvo: čas za ukrepanje je zdaj. Prihodnost Slovenije in planeta je v naših rokah, vendar je že skoraj prepozno za popravljanje napak, ki smo jih storili v preteklosti. Ne gre več zgolj za teorijo – podnebne spremembe so tukaj, in če ne bomo začeli ukrepati takoj, bomo kmalu priča posledicam, ki bodo nepopravljive. Zdaj je skrajni čas, da začnemo resno razmišljati o tem, kako zmanjšati izpuste CO2, izboljšati trajnostne politike in pripraviti našo deželo na prihodnost, ki je vse bolj negotova.

Seveda, morda ni mogoče preprečiti vseh sprememb, vendar imamo še vedno moč, da preprečimo najhujše. Ali bomo izkoristili to priložnost, je vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsakdo od nas.

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Freepik

Vse več smučarskih letovišč po Evropi je zaradi posledic podnebnih sprememb prisiljenih zapreti svoja vrata. Alpe du Grand Serre, priljubljeno smučišče v jugovzhodni francoski pokrajini Isère, ki je marca proslavilo 85-letnico obratovanja, se ne bo znova odprlo to zimo. Po več letih borbe z zmanjševanjem snežnih padavin in neuspešnimi prizadevanji za preoblikovanje v celoletno športno središče, so mestne oblasti izglasovale prenehanje financiranja. Globalno segrevanje in pomanjkanje snega sta smučiščem postavila neizogiben izziv – kako ohraniti finančno vzdržnost v času, ko zime postajajo vse krajše in toplejše?

Nepovratno zmanjševanje snežnih padavin

Alpe du Grand Serre, ki leži v bližini bolj znanega smučišča Alpe d’Huez, je eno od številnih nižje ležečih smučišč v Franciji, ki se že nekaj let sooča z resnim upadom snežnih padavin. Zaradi tega je postalo odvisno od umetnega snega, kar pa še vedno ni dovolj za zagotovitev dolge smučarske sezone. Po podatkih strokovnjakov se kar 40 % francoskih smučišč danes zanaša na umetni sneg, da lahko ostajajo odprta. Še bolj zaskrbljujoča je situacija v Italiji, kjer ta delež znaša 90 %, in Avstriji, kjer dosega 80 %.

Zaradi vse pogostejših toplih zim in pomanjkanja naravnega snega, je bilo lokalno prebivalstvo prisiljeno premisliti o prihodnosti regije. Mestni svet je več let lobiral za načrt Alpe du Grand Serre 2050, s katerim bi smučišče posodobili in preoblikovali za tako zimske kot poletne športne aktivnosti. Vendar pa je bil projekt predrag in preveč tvegan, glede na negotovo prihodnost snežnih padavin. Kljub vloženim 2,8 milijona evrov za preobrazbo, je svet prejšnji teden izglasoval ustavitev projekta, kar pomeni trajno zaprtje smučišča.

Ekonomija in okolje: Neskladna kombinacija

Zaprtje smučišča je močno prizadelo lokalno skupnost, saj je od njegovega obratovanja odvisnih okoli 200 delovnih mest. Marie-Noëlle Battistel, poslanka iz Isèra, je v intervjuju za lokalno televizijo Télégrenoble opozorila, da je to zaprtje katastrofalno za celotno regijo. Po njenem mnenju gre za še en primer, ki pošilja “katastrofalno sporočilo” na državni ravni, saj smučišča po vsej Franciji počasi, a vztrajno izginjajo.

Vodstvo smučišča je poudarilo, da kljub prizadevanjem za finančno podporo s strani države ni bilo ustreznih sredstev ali konkretnih načrtov za ohranitev letovišča. Coraline Saurat, predsednica mestnega sveta, je dejala, da so zaradi proračunskega primanjkljaja v višini 7 milijonov evrov morali sprejeti težko odločitev o prenehanju financiranja.

Evropska smučišča v primežu podnebnih sprememb

Alpe du Grand Serre ni edino smučišče, ki se spopada s posledicami podnebnih sprememb. Nedavno so podobno odločitev sprejeli na smučišču Grand Puy v pokrajini Alpes-de-Haute-Provence, kjer so po referendumu odločili, da se bo letovišče zaprlo. Tudi smučišče La Sambuy blizu Mont Blanca je lani porušilo svoje sedežnice, saj zimska sezona ni več trajala dovolj dolgo, da bi se obratovanje splačalo.

Čeprav so poskusi uporabe umetnega snega zaenkrat še omogočili delovanje nekaterih smučišč, dolgoročno to ne bo rešilo problema. Carlo Carmagnola, strokovnjak za sneg pri Météo France, opozarja, da je prihodnost smučarskih letovišč negotova, saj snežne padavine vse bolj upadajo.

Zapiranje smučišč po Evropi je opozorilo, da bo morala smučarska industrija iskati nove poti preživetja. Prehod na celoletne dejavnosti in večji poudarek na poletnem turizmu bi lahko bil eden od odgovorov, vendar bo to zahtevalo ogromne investicije in prilagoditve, ki se jim marsikatera regija ne more zlahka prilagoditi.

Napisal: E. K.

Vir: Météo France