Segrevanje ozračja je najbolj zaznano v: Moldaviji, Ukrajini in Švici - kje je Slovenija? Segrevanje ozračja je že stara tema. Moldavija, Ukrajina in Švica so države, ki se najhitreje segrevajo. Slovenija ne zaostaja. A kaj se dogaja v Sloveniji. Ali je Slovenija med rekorderji? Poglejmo na katerem mestu jo najdemo in zakaj je tam. Evropska celina se v primerjavi z drugimi deli sveta najhitreje segreva.  Kaj pravijo strokovnjaki o segrevanju Po najnovejših podatkih Združenih narodov je prvih deset držav z največjim povečanjem temperature ravno v Evropi. Temperature naj bi se od leta 2023 do danes v teh državah dvignile za več kot 2,5 stopinj Celzija (v primerjavi z začetnimi meritvami v obdobju 1951 do 1980). Kako hitro se segreva Evropa Re

Luči bodo ugasnile, a sporočilo bo žarelo: Zakaj je letošnja Ura za Zemljo pomembnejša kot kdajkoli Sobota, 22. marca 2025. Ob 20.30 se bo svet za hip zatemnil. Luči bodo ugasnile – toda ne zato, ker bi zmanjkalo elektrike. Temveč zato, ker si milijoni ljudi želijo nekaj povedati. Jasno. Brez besed. Tema, ki osvetljuje svet Ura za Zemljo (Earth Hour). Čeprav traja le 60 minut, gre za enega najbolj množičnih globalnih dogodkov na svetu. WWF – Svetovni sklad za naravo – ga vsako leto izpelje zadnjo ali predzadnjo soboto v marcu. Letos bo to že devetnajstič. In zakaj sploh? Ker je leto 2023 postreglo z rekordnimi številkami. Najbolj vroče leto v zgodovini, najbolj ogreta morja, največ izmerjenih dni s temperaturami nad 40 °C v Evropi, največ požarov v

Januar bi moral biti mesec, ko narava počiva – ko se Evropa ovije v sneg, ko se reke in jezera zamrznejo, ko veter reže skozi ulice in sprehajalce sili v debele plašče. Toda januar 2025 je bil vse prej kot običajen. Temperature so poskočile do neslutenih višin, meteorologi pa si belijo glave – kaj se dogaja? Po podatkih Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb je bil januar 2025 najtoplejši januar v zgodovini. Povprečna svetovna temperatura zraka je dosegla 13,23 °C, kar je 0,79 stopinje nad povprečjem iz obdobja 1991–2020. In čeprav se morda komu to ne zdi veliko, gre v meteorološkem smislu za alarmantno številko. Evropa se je v preteklosti že soočala s toplejšimi zimami, toda letošnji januar je prekosil skoraj vse dosedanje rekorde. V evropske

Leto 2023 je bilo v Sloveniji izjemno toplo, morda celo bolj, kot si je kdo predstavljal. Če pa pomislimo na napovedi, da bo leto 2024 še toplejše, se že pojavijo resni pomisleki: kaj se bo zgodilo z našo deželo, če bodo temperature še naprej rasle? Nič ne kaže, da bi se trend segrevanja ustavil – nasprotno, v Sloveniji, kjer se globalne podnebne spremembe že čutijo bolj kot kje drugje, se hitrost naraščanja temperature že kaže kot alarmantna. Leto 2024: Slovenija na preizkušnji Če pogledamo podatke, ki jih navaja Gregor Vertačnik, klimatolog z Agencije za okolje (Arso), so razlike v temperaturah v primerjavi z predindustrijskim obdobjem že zelo izrazite. Leto 2024 naj bi bilo za 1,6 stopinje toplejše od predindustrijske dobe, kar je le nadaljevanje izjemnih te

Vse več smučarskih letovišč po Evropi je zaradi posledic podnebnih sprememb prisiljenih zapreti svoja vrata. Alpe du Grand Serre, priljubljeno smučišče v jugovzhodni francoski pokrajini Isère, ki je marca proslavilo 85-letnico obratovanja, se ne bo znova odprlo to zimo. Po več letih borbe z zmanjševanjem snežnih padavin in neuspešnimi prizadevanji za preoblikovanje v celoletno športno središče, so mestne oblasti izglasovale prenehanje financiranja. Globalno segrevanje in pomanjkanje snega sta smučiščem postavila neizogiben izziv – kako ohraniti finančno vzdržnost v času, ko zime postajajo vse krajše in toplejše? Nepovratno zmanjševanje snežnih padavin Alpe du Grand Serre, ki leži v bližini bolj znanega smučišča Alpe d’Huez, je eno od številnih nižj

Podnebne spremembe so ena od največjih težav sodobnega časa. Res je, da so se dogajale skozi vso zgodovino in res je, da se bodo še naprej, a človek še nikoli nanje ni vplival tako močno kot zdaj. Z industrijsko revolucijo in razvojem tehnologije se je družba spremenila v vse bolj potrošniško in potratno. Skrb vzbujajoče pa ni le dejstvo, da smo z vseh strani zasuti z informacijami, znanjem in dobrinami, ob katerih mnogi morda menijo, da so lahko gospodarji narave, temveč tudi to, kaj v resnici puščamo za seboj. Globalno segrevanje in podnebne spremembe so vse bolj pereč problem, ki pa ga – tako se vsaj – zdi, vztrajno odlagamo na stran. A enkrat bo prepozno. Podnebne spremembe skozi čas Spletno orodje Google Earth Timelapse je osupljiva baza satelitskih slik,