Gospodarska rast – izraz, ki ga pogosto slišimo, a kaj nam dejansko pove? Je 1,6-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 dober ali slab rezultat? Slovenija je v lanskem letu beležila pozitiven trend, a ob podrobnejšem pregledu postane jasno, da nekatera področja gospodarstva šepajo, medtem ko druga ohranjajo stabilnost. Kaj nas čaka v prihodnosti in ali smo na poti k močnejšemu okrevanju ali zgolj stopicljamo na mestu?

Gospodarska rast: dovolj ali premalo?

Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 %, kar pomeni, da se gospodarstvo še vedno širi, a občutno počasneje kot prejšnja leta. Če pogledamo nazaj – v letu 2023 je rast znašala 2,1 %, pred tem, leta 2022, pa 5,4 %. Čeprav so številke še vedno pozitivne, ni mogoče spregledati trendov upočasnjevanja, ki so posledica tako notranjih kot zunanjih dejavnikov.

Kaj to pomeni v praksi? Če bi bila Slovenija dirkalni avto, bi zdaj vozili po klancu navzgor – še vedno se premikamo, a ne več s polno hitrostjo. Medtem ko se je domača potrošnja povečala, so investicije padle, izvoz ne dohaja rasti uvoza, hkrati pa se gospodarstvo še vedno sooča z inflacijo in višjimi stroški poslovanja.

Kaj žene rast? Večja potrošnja, a na račun države

Največji pozitiven dejavnik v preteklem letu je bila končna potrošnja – gospodinjstva so porabo povečala za 1,6 %, država pa celo za 8,5 %. To pomeni, da je država v preteklem letu občutno povečala izdatke, kar je pomagalo pri vzdrževanju gospodarske aktivnosti. Toda ali je to dolgoročno vzdržno? Če gospodarstvo temelji na javnih izdatkih, to lahko pomeni, da ob morebitnem zmanjšanju državne porabe v prihodnjih letih ne bomo več videli podobnih številk rasti.

Primerjava s tujino pokaže, da Slovenija še vedno sledi trendom, a z zamikom. Medtem ko je Nemčija v letu 2024 beležila minimalno rast (0,1 %), Madžarska rahlo okrevanje (1,2 %), Hrvaška pa močnejšo rast (3,1 %), se Slovenija nahaja nekje vmes.

Kje so težave? Investicije padajo, izvoz ne dohaja uvoza

V gospodarstvu ne gre brez investicij – te so ključen pokazatelj, kako optimistični so podjetniki in vlagatelji glede prihodnosti. A tu naletimo na težavo: bruto investicije so v Sloveniji v letu 2024 upadle za 2,4 %. Posebej skrb vzbujajoč je 3. zaporedni kvartalni padec investicij v osnovna sredstva, ki so osnova za prihodnjo rast produktivnosti.

Zakaj so podjetja bolj zadržana pri investicijah? Višji stroški financiranja zaradi dražjih kreditov, negotovost na mednarodnih trgih in zmanjšano povpraševanje v nekaterih industrijah so glavni razlogi.

Tudi zunanji trgovinski tokovi niso prinesli pričakovane spodbude. Izvoz je zrasel za 3,2 %, a uvoz je poskočil še bolj – za 3,9 %. To pomeni, da je neto prispevek zunanje trgovine k BDP-ju negativen (–0,4 odstotne točke). Čeprav je Slovenija tradicionalno izvozno usmerjeno gospodarstvo, trenutno ni dovolj velikega zunanjega povpraševanja, da bi ta sektor poganjal višjo rast.

Kaj pa trg dela? Stabilen, a ne brez težav

Zaposlenost se je skozi leto umirjala, v zadnjem četrtletju pa je bil celo minimalen upad zaposlenosti (–0,3 %). To pomeni, da večina podjetij še vedno zaposluje, a dinamika se je umirila. Če investicije ne bodo zagnale novega cikla zaposlovanja, bi lahko v prihodnjih letih videli večje težave na trgu dela.

Povprečna plača se je sicer še naprej povečevala, kar je bilo pričakovano, saj je inflacija še vedno prisotna. A to za podjetja pomeni večje stroške, kar jih sili v previdnejše zaposlovanje in zmanjšanje števila novih investicij.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Pozitivni scenarij:

Če se bodo zunanje razmere izboljšale, inflacija umirila in bodo podjetja spet začela investirati, lahko pričakujemo okrevanje na raven okoli 2–2,5 % rasti v letu 2025. Ključnega pomena bo tudi oživitev evropskega trga, saj je Slovenija močno odvisna od izvoza.

Negativni scenarij:

Če se bo padec investicij nadaljeval in bo rast uvoza še naprej presegala rast izvoza, bi lahko Slovenija zašla v obdobje stagnacije, kjer se bo gospodarstvo le še komaj premikalo naprej. Zaskrbljujoč znak bi bil tudi morebiten večji padec zaposlenosti, saj bi to pomenilo manjšo kupno moč in upad potrošnje.

Rast ja, a vprašanje je, koliko še?

1,6-odstotna rast BDP ni katastrofalna številka, a hkrati ni rezultat, ki bi navdajal z velikim optimizmom. Bolj kot rast sama je ključno vprašanje, kje je ta rast nastala in ali je vzdržna. Trenutni trendi – upad investicij, negativni prispevek zunanje trgovine in upočasnitev zaposlovanja – so opozorilni znaki, ki jih ne gre zanemariti.

Slovenija bo v prihodnjih letih morala najti novo ravnovesje – ali bo to na račun večje produktivnosti in pametnih investicij ali pa bomo priča nadaljnjemu stopicanju na mestu, bo pokazal čas.

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik

Čeprav smo bili v zadnjih mesecih priča postopnemu umirjanju inflacije, se je januarja 2025 letna stopnja inflacije rahlo zvišala na 2 %, potem ko je decembra znašala 1,9 %. A hkrati so podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pokazali, da so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni znižale za 0,4 % – predvsem zaradi sezonskih razprodaj oblačil in obutve. Kaj to pomeni za gospodinjstva? Se lahko v prihodnjih mesecih obetajo nove podražitve ali nasprotno, bolj stabilne cene?

Inflacija se umirja, a kje še najbolj pritiskajo višje cene?

Ko pogledamo strukturo rasti cen, postane jasno, da nekateri sektorji še vedno vztrajajo pri zviševanju cen. Storitve so bile januarja za 3,1 % dražje kot pred letom dni, medtem ko se je blago podražilo za 1,5 %. Zanimivo pa je, da se pri blagu pojavljajo razlike: izdelki dnevne porabe so zrasli za 2,1 %, poltrajno blago za 1 %, medtem ko se je trajno blago celo pocenilo za 0,3 %.

Največji prispevek k letni inflaciji sta imela prevoz (3 %) in hrana z brezalkoholnimi pijačami (2,3 %). Obisk restavracij in hotelov je postal opazno dražji – cene storitev v gostinstvu so v enem letu narasle za kar 4,8 %. To ni presenečenje, saj gostinci že dlje časa opozarjajo, da so pod pritiskom višjih stroškov dela in surovin.

Na inflacijo so vplivale tudi podražitve v drugih skupinah: alkoholne pijače in tobak so se podražili za 3,5 %, rekreacija in kultura za 2,2 %, enak dvig so zabeležili tudi pri raznovrstnem blagu in storitvah.

Mesečna deflacija – priložnost za potrošnike ali le začasna anomalija?

Ko govorimo o mesečni ravni, torej o razlikah v cenah med decembrom in januarjem, se pokaže druga zgodba – predvsem zaradi sezonskih razprodaj. Oblačila so se pocenila za 10,6 %, obutev za 6,7 %, kar je v zimskem času že ustaljen trend. Podobno so trgovci znižali cene tudi pri počitniških paketih, ki so se pocenili za 2,9 %, saj je povpraševanje po njih tradicionalno upadlo po koncu božično-novoletnih praznikov.

Toda nekatere kategorije so se na mesečni ravni podražile. Brezalkoholne pijače so postale dražje za 3,1 %, gostinske storitve za 1,5 %, pri gorivih pa so se cene gibale v različnih smereh – tekoča goriva so se podražila za 1,2 %, bencin za 1,4 %, dizel pa za 0,9 %.

Kaj pomenijo ti podatki za prihodnje mesece?

Z letnim indeksom cen na ravni 2 % Slovenija ostaja pod povprečno inflacijo evroobmočja, kar je pozitiven znak za gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Evropska centralna banka (ECB) je v zadnjih mesecih signalizirala, da bo še naprej spremljala gospodarske kazalce, preden se bo odločila o spremembah obrestnih mer.

A vprašanje ostaja – bo umirjanje inflacije trajalo ali bomo znova priča podražitvam? Letna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač nakazuje, da pritisk na gospodinjstva še ni povsem popustil. Prav tako je pomembno spremljati gibanje cen energentov – če bi se cene goriv znova začele povečevati, bi to lahko vplivalo na splošne stroške prevoza in posledično na druge segmente gospodarstva.

Primerjava z lanskim januarjem – kam smo prišli v enem letu?

Za primerjavo: januarja 2024 je bila letna stopnja inflacije pri 3,3 %, kar pomeni, da smo letos priča precejšnjemu umirjanju rasti cen. Po drugi strani pa so se določene storitve, kot so gostinstvo in rekreacija, še naprej dražile, kar kaže na strukturo inflacije, ki vse bolj temelji na storitvenem sektorju in ne toliko na osnovnih dobrinah.

Tudi harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča primerjavo med državami EU, je januarja pokazal 2,3-odstotno letno rast, kar je občutno nižje kot januarja lani, ko je bil pri 3,4 %. Na mesečni ravni pa je bil padec pri 0,3 %, kar je skladno s sezonskimi trendi.

Je inflacijski val dokončno za nami?

Podatki kažejo, da Slovenija nadaljuje trend umirjanja inflacije, a to ne pomeni, da so se izzivi končali. Hrana, energenti in storitve ostajajo glavni dejavniki rasti cen, medtem ko se trajne dobrine pocenjujejo, kar odraža spremembe v potrošniških navadah in globalnih dobavnih verigah.

Kljub temu, da smo v boljši situaciji kot pred letom dni, bodo prihodnji meseci pokazali, ali lahko inflacija ostane na tej ravni ali pa nas čakajo novi pritiski – tako doma kot v širšem evropskem prostoru. Bo leto 2025 dokončno leto stabilnih cen ali zgolj premor pred novimi gospodarskimi pretresi?

Napisal: E. K.

Vir: HICŽP, Freepik

Začetek leta 2025 ni prinesel zgolj običajnih novoletnih želja in pričakovanj, temveč tudi občutne spremembe na finančnih trgih – in to na način, ki ga mnogi Evropejci niso pričakovali. Evro je v prvih dneh januarja zdrsnil na najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih, z 1,0226 dolarja za evro, kar je sprožilo ugibanja, ali se bo skupna evropska valuta kmalu znova izenačila z ameriškim dolarjem.

Toda, kaj takšen padec dejansko pomeni za evropska gospodarstva, podjetja in običajne ljudi? Gre le za trenutni šok ali za dolgoročni trend, ki razkriva globlje gospodarske težave?

Razlogi za padec evra – preplet dejavnikov

Zakaj evro izgublja vrednost prav zdaj? Razlogov je več – in čeprav se zdi, da gre za običajne makroekonomske trende, se zgodba razteza precej širše.

Prvič, monetarna politika Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) gresta vsaka v svojo smer. Medtem ko FED kljub umirjanju inflacije ohranja visoke obrestne mere in s tem privablja vlagatelje, ECB napoveduje bolj previdno zniževanje obrestnih mer. Višje obrestne mere v ZDA pomenijo višje donose za vlagatelje, zato kapital “beži” čez Atlantik – in posledično pada vrednost evra.

Drugič, šibka industrijska proizvodnja v Evropi. Decembrski podatki za največja evropska gospodarstva – Nemčijo, Francijo in Italijo – kažejo upad proizvodnje, ki ga ne gre zanemariti. Svojo vlogo ima tudi energetska kriza: po ustavitvi pošiljk ruskega plina prek Ukrajine so cene elektrike za podjetja znova poskočile. To ni le številka na položnici – za podjetja pomeni višje stroške, manjšo konkurenčnost in upad proizvodnje.

In tretjič: trgovinske napetosti z ZDA. Napovedane nove carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo lahko še dodatno prizadele evropski izvoz. Tovrstne napovedi vlagatelje silijo v previdnost, kar še bolj spodbuja povpraševanje po “varnejši” ameriški valuti.

Spomin na leto 2022 – zgodovina se ponavlja?

Zadnjič, ko je evro dosegel pariteto z dolarjem, je bilo leto 2022 – leto, ko je Evropo pretresala energetska kriza in se je govorilo o skorajšnji recesiji. Takrat so bile cene plina rekordne, inflacija v nekaterih državah evroobmočja pa tudi dvomestna. Leto 2025 je sicer začelo z nižjo inflacijo, vendar gospodarska rast ostaja krhka – prav to je tisti dejavnik, ki mnoge skrbi.

Kako padec evra vpliva na vsakdanje življenje?

Za povprečnega Evropejca šibkejši evro pomeni predvsem eno: dražji uvoz in višje cene določenih izdelkov. To vključuje vse od avtomobilov in elektronike do sestavin za proizvodnjo in končnih potrošniških izdelkov. Če na primer kupujete pametni telefon, ki je uvožen iz ZDA, boste verjetno občutili razliko v ceni.

Po drugi strani pa padec evra koristi izvoznim podjetjem, saj njihovi izdelki postanejo cenejši za tuje trge – kar lahko spodbudi prodajo in rast prihodkov. Prav tu pa se skriva paradoks: koristi, ki jih čutijo veliki izvozniki, ne odtehtajo negativnih učinkov na potrošnike, še posebej, če pride do novega pospeška inflacije.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Ekonomisti opozarjajo, da bo ECB verjetno poskušala obdržati stabilnost s postopnim zniževanjem obrestnih mer – vendar bodo prehitri rezi lahko vodili v še večjo depreciacijo evra. FED pa bo verjetno vztrajal pri visoki ravni obrestnih mer, kar pomeni, da se bo razkorak med dvema ključnima svetovnima valutnima območjema še povečeval.

Poleg tega lahko napovedane ameriške carine dodatno zaostrijo razmere in povečajo povpraševanje po dolarju. Rezultat? Močnejši dolar in šibkejši evro.

Kako se zaščititi pred valutnimi spremembami?

• Premislite o večjih nakupih: Če načrtujete nakup uvoženih izdelkov, kot so avtomobili ali elektronske naprave, je smiselno spremljati tečaj, saj lahko šibkejši evro zviša cene.
• Potovanja v ZDA: Šibkejši evro pomeni dražje počitnice v ZDA – zato načrtujte stroške vnaprej in spremljajte morebitna nihanja tečaja.
• Naložbe: Če imate naložbe v tujih valutah, se posvetujte z neodvisnim finančnim svetovalcem in preverite, ali je morda čas za prilagoditev portfelja.

Evropa pred finančnim izzivom

Padec evra ni le številka na borznem traku – je odsev širšega gospodarskega stanja in obenem opomnik, kako globalne razmere vplivajo na vsakdanje življenje Evropejcev. Če bo evro v letu 2025 dejansko dosegel pariteto z dolarjem, se bodo mnogi spraševali: je to priložnost ali opozorilo? Evropska gospodarstva bodo morala najti način za krepitev rasti, ne da bi ogrozila stabilnost cen – v nasprotnem primeru bi lahko prihodnji meseci postali izjemno negotovi.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik