Ko so konec leta 2024 prvi računi z novo omrežninsko metodologijo dosegli slovenska gospodinjstva, so sprožili val ogorčenja. Nenaden skok stroškov, ki ga je prinesel prehod na nov sistem zaračunavanja omrežnine, je razkril vrsto težav – od nejasne komunikacije do spornih političnih odločitev. Ta energetski kaos pa zdaj postaja še politična drama, ki sega vse do Bruslja.

Kaj je povzročilo razburjenje?

Nova metodologija obračuna omrežnine, ki je začela veljati oktobra 2024, uvaja sezonsko prilagoditev cen in dodatno razdelitev na pet časovnih blokov. Cilj je bil spodbuditi učinkovitejšo porabo električne energije, a realnost je prinesla nekaj povsem drugega. Številni odjemalci so se znašli v situaciji, ko so njihovi računi v zimskih mesecih znatno narasli – pogosto brez jasne razlage.

Zakaj takšne razlike? Zimska sezona in časovni bloki so oblikovani tako, da visoko porabo kaznujejo z višjimi stroški. Za večje porabnike, vključno z industrijo, pa to pomeni dodatne finančne obremenitve, ki bi lahko vplivale na konkurenčnost in stroške proizvodnje.

Vlada proti regulatorju: Kdo bo prevzel odgovornost?

V ospredju spora sta vlada in Agencija za energijo. Vlada, pod vodstvom ministra za okolje in energijo Bojana Kumra, je že decembra pozvala člane sveta Agencije za energijo k odstopu, kar je po njenih navedbah ključno za reševanje krize. Dva člana sta odstopila, trije pa so ostali na položajih, kar je svet agencije naredilo nesklepčen.

A tu se zgodba zaplete. Agencija, ki bi morala delovati neodvisno, je Evropski komisiji sporočila, da so takšni politični pritiski nedopustni. Evropska zakonodaja namreč jasno zahteva, da regulatorji ostanejo neodvisni od političnih vplivov. Komisija je Sloveniji celo zagrozila z možnostjo postopka zaradi kršitev, če bo vlada nadaljevala s svojimi ukrepi.

Kako bo vlada ukrepala?

Medtem ko Bruselj opozarja na pomen neodvisnosti, vlada išče rešitve, ki bi ublažile jezo javnosti in gospodarstva. Ena od predlaganih možnosti je oprostitev plačila omrežnine za najdražji časovni blok v zimski sezoni. Ta ukrep bi lahko nekoliko zmanjšal stroške za najbolj prizadete skupine odjemalcev, a ne brez posledic za prihodke omrežnih operaterjev.

Minister Kumer poudarja, da gre za krizni ukrep: “Ne moremo dopustiti, da visoki stroški uničijo socialno in gospodarsko stabilnost.” A vprašanje ostaja – ali je ta rešitev dolgoročno vzdržna?

Kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo?

Za slovenska gospodinjstva nova metodologija pomeni, da bo treba še bolj paziti na čas porabe električne energije. Učinkovita raba in prilagajanje urnikom bodo ključnega pomena za znižanje računov.

Gospodarstvo pa se sooča z drugačno realnostjo. Industrija, zlasti energetsko intenzivna podjetja, opozarja na nevarnost izgube konkurenčnosti. Višji stroški energije bi lahko vodili v višje cene izdelkov in storitev, kar bi občutili tudi potrošniki.

Evropa gleda: Kaj bo storila Slovenija?

Vključitev Evropske komisije v ta spor je Slovenijo postavila pod drobnogled. Regulatorji po vsej EU budno spremljajo razvoj dogodkov, saj bi morebitni politični posegi v delo agencije lahko ustvarili nevaren precedens.

Kriza, ki zahteva premišljene rešitve

Spor med vlado in Agencijo za energijo razkriva širši problem – kako uskladiti energetsko politiko, ki bo hkrati socialno pravična, gospodarsko vzdržna in skladna z evropskimi standardi. Odločitve, sprejete v prihodnjih tednih, bodo imele dolgoročne posledice, ne le za slovensko energetiko, ampak tudi za njen ugled v Evropi.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za energijo, Freepik

Slovenski vozniki bodo znova globoko segli v denarnico. Naslednji teden prinaša novo cenovno lekcijo, ki bo marsikoga stisnila pri srcu – in še bolj pri denarnici. Podražitve pogonskih goriv, napovedane za torek, 14. januarja 2025, so še en opomin, kako odvisni smo od razmer na globalnem trgu. A kako draga bo ta “lekcija” v praksi?

Bencin dražji, dizel še bolj – kdo bo na slabšem?

Po napovedih finančnih analitikov se bo 95-oktanski bencin povzpel na približno 1,52 evra na liter – kar pomeni, da bo njegova cena najvišja v zadnjih osmih mesecih. Dizel, ki ga Slovenci pogosto uporabljajo za vsakodnevne vožnje, predvsem na podeželju, pa naj bi z 1,58 evra na liter dosegel rekord zadnjih 14 mesecev. Primerjamo lahko, da bo povprečni voznik, ki na teden prevozi 400 kilometrov, za rezervoar odštel približno evro ali dva več kot prejšnji mesec – na dolgi rok pa se bo razlika v proračunu čutila bolj, kot si mislimo.

In kaj to pomeni v številkah? Če ste lani za polnjenje avtomobila s 50-litrskim rezervoarjem plačali okoli 67 evrov, boste zdaj odšteli okoli 74 evrov. Skromna razlika? Morda – a samo na prvi pogled. Ko pa dodamo še višje stroške dostave blaga in dvig cen osnovnih potrebščin, se hitro vidi, da podražitve ne prizadenejo le voznikov, temveč vsakogar, ki se odloči za nakup košarice v trgovini.

Inflacija in politične dileme

Vsaka podražitev goriva pomeni tudi dodaten pospešek inflaciji, kar bo razdražilo predvsem gospodinjstva z nižjimi prihodki. Inflacija je namreč tisti nevidni “tat”, ki ne ukrade naravnost iz denarnice, ampak iz vsakega nakupa odnese majhen košček vrednosti. Mnogi se zato sprašujejo: Bo vlada posegla v cenovno formulo?

Za zdaj konkretnih ukrepov ni na vidiku, čeprav si številni vozniki obetajo znižanje trošarin, ki bi omililo udar. Trošarine sicer ostajajo eden ključnih instrumentov, s katerimi lahko država ublaži nihanje cen na trgu – a so hkrati pomemben vir proračunskih prihodkov. In tu se pojavi ključna dilema: Ali naj država poseže v formulo na račun lastnih prihodkov?

Spremembe vozniških navad?

Ob pogledu na napovedane cene se mnogi sprašujejo, ali ni napočil čas za spremembe vozniških navad. Souporaba vozil, električna kolesa, javni prevoz – vse to so alternative, ki pa marsikje v Sloveniji niso dostopne. Podeželski prebivalci, ki se vsak dan vozijo na delo v mesta, nimajo druge izbire kot avtomobil. V urbanih središčih pa je že opaziti, da se vse več ljudi odloča za prehod na hibridna in električna vozila, predvsem zaradi dolgoročno nižjih stroškov obratovanja.

A ne pozabimo – tudi elektrika je izpostavljena podražitvam, še posebej v času energetske krize. Tako se zdi, da je edini resnični “zmagovalec” tisti, ki se vožnji povsem izogne – kar pa v praksi ni izvedljivo za večino prebivalstva.

Kaj lahko pričakujemo?

Čeprav se trenutne napovedi zdijo zastrašujoče, strokovnjaki opozarjajo, da bo prihodnje gibanje cen odvisno predvsem od razmer na svetovnem trgu nafte ter od vrednosti dolarja. Če se bo evro še naprej šibil pred dolarjem, bodo cene goriv v Sloveniji še bolj nestabilne.

Rešitev za potrošnike? Premišljeno načrtovanje porabe. Tisti, ki lahko, naj načrtujejo polnjenje rezervoarja vnaprej, ko so cene še ugodne – čeprav se zdi ta “igra časa” vedno bolj nepredvidljiva.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Če bi verjeli samo besedam premierja Roberta Goloba, bi bila Slovenija tik pred gospodarskim rajem: najnižja brezposelnost v Evropi, inflacija pod nadzorom, gospodarska rast nad povprečjem. Sanjska slika, ki pa se ob podrobnejšem pregledu razleti na tisoč kosov, kot stara porcelanasta skodelica. OECD in Evropska komisija opozarjata na povsem drugačno zgodbo – počasno gospodarsko rast, vse večji padec konkurenčnosti in demografsko uro, ki neusmiljeno tiktaka.

Dvajset let nazaj so nam predsedniki vlad in ministri predavali na Ekonomski fakulteti. Uporabljali so kredibilne podatke, poslušali smo jih. Danes le še populizem in blazna površnost… https://t.co/5E6ydoYPOz

— Monika Kirbiš Rojs (@MonikaKirbiRojs) December 17, 2024

Sladek problem ali grenka realnost?

Premier Golob je v enem izmed svojih intervjujev z Rosvito Pesek brez zadrege dejal: “To je sladek problem – imamo brezposelnost, ki je najnižja v Evropi, gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, inflacija je pod nadzorom.” Toda, ali gre res za sladek problem ali le za spretno izbrano retoriko?

OECD, tista mednarodna organizacija, ki se na številke pravzaprav precej spozna, je napoved gospodarske rasti Sloveniji znižala s 2,3 % na 1,1 %. Tudi Evropska komisija ni pretirano bolj optimistična – napoveduje 1,4 %. Kar je sicer bolje od stagnacije, a še vedno daleč od tistega, kar bi premier Golob rad predstavil kot “nadpovprečno”.

In če primerjamo? Hrvaška, denimo, bo letos zrasla za skoraj 3 % – presegla bo tako Slovenijo kot povprečje evroobmočja. Kakšen je torej naš “nadpovprečni” rezultat, če nas naši južni sosedje že prehitevajo?

Najnižja brezposelnost: Mit, ki skriva resnico

Statistika o brezposelnosti je resnično impresivna – 3,3 %, kar je med najnižjimi v EU. A številke so eno, resničnost na terenu pa nekaj povsem drugega. V Sloveniji preprosto primanjkuje delovne sile, ne zato, ker bi gospodarstvo cvetelo brez zadržkov, temveč zato, ker se delavci upokojujejo, mladi pa bežijo v tujino. Še posebej iz slovenskih regij, kot sta Pomurje ali Posavje, kjer ni dovolj priložnosti za visoko kvalificirane kadre.

Nič nenavadnega, ko pa inženirji v Avstriji zaslužijo dvakrat več za isto delo, medicinske sestre pa v Nemčiji celo trikrat več. Delodajalci pri nas medtem tarnajo nad pomanjkanjem delavcev in iščejo obupne rešitve – hitri uvoz delovne sile, predvsem iz Balkana, kar dolgoročno reši le en del težave.

“Nizka brezposelnost je statistično lepa, a na trgu dela bijemo bitko z vetrom,” pravi Marko Lotrič, predsednik GZS – poroča Dnevnik.

Inflacija – res pod nadzorom?

Inflacija, tista zvita številka, ki marsikomu ne pusti spati. V resnici se je umirila predvsem zaradi padca cen nafte in energentov na svetovnih trgih, ne pa zaradi posebne domače politike. A kljub temu marsikateri Slovenec ob vsakem obisku trgovine iz žepa potegne vsaj nekaj evrov več kot lani. Cene hrane in osnovnih potrebščin so še vedno višje za 10–15 % v primerjavi z letom 2022.

Pa še to: čeprav inflacija morda upada, realna kupna moč prebivalcev še vedno ne dohaja višanja življenjskih stroškov. Podatki Statističnega urada RS pravijo, da so najhuje prizadete ranljive skupine – upokojenci, mlade družine in najemniki stanovanj.

Konkurenčnost: Slovenski “padec” brez padala

Najbolj alarmanten podatek prihaja iz mednarodnega indeksa konkurenčnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih zdrsnila z 38. na 46. mesto. Razlogi? Kronična birokracija, počasne reforme in izjemno nizke investicije v inovacije in tehnologijo.

Na primer: Nemčija že digitalizira svoj zdravstveni sistem, medtem ko se v Sloveniji še vedno prepiramo, kdo bo plačal za osnovno opremo v javnih bolnišnicah. O tem, kako dolgo traja odprtje podjetja pri nas, pa raje ne začnimo – saj veste, pregovorni “papirji pri nas raje čakajo, kot delajo”.

Golobova podoba Slovenije kot države “sladkih problemov” je morda politično spretna, a gospodarski izzivi so več kot očitni. Padec konkurenčnosti, upočasnjena rast, pomanjkanje delovne sile in pritisk na življenjske stroške niso nekaj, kar bi lahko preprosto pometli pod preprogo.

Slovenija stoji na gospodarskem razpotju – bo izbrala reforme, inovacije in vlaganje v prihodnost, ali pa bo še naprej lovila svoje južne in severne sosede, ki ji bežijo naprej? Čas bo pokazal, a do takrat – pametno je pogledati številkam naravnost v oči.

Kot pravi pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Pripravite se na majhno, a dobrodošlo olajšanje na črpalkah! Po zadnjih napovedih naj bi se v torek, 17. decembra 2024, cena dizla nekoliko znižala, medtem ko bo cena bencina ostala enaka. Kaj to pomeni za voznike, prevoznike in gospodinjstva? Kako pomemben je ta korak v trenutnem gospodarskem kontekstu?

Dizel cenejši za dva centa, bencin brez sprememb

Če ste uporabnik dizelskega goriva, boste ob naslednjem obisku črpalke opazili, da je liter tega pogonskega goriva cenejši za dva centa, kar pomeni, da bo njegova cena znašala 1,54 evra na liter. Nasprotno pa bo cena bencina ostala pri 1,49 evra na liter, kar je sicer ugodna cena glede na nihanja na mednarodnih trgih, vendar brez dodatne olajšave. Za gospodinjstva, ki za ogrevanje uporabljajo kurilno olje, je napoved prav tako spodbudna – cena tega energenta se bo znižala za približno dva centa na liter, kar pomeni, da bo znašalo okoli 1,14 evra na liter.

Kaj se skriva za spremembo cen?

Oblikovanje cen pogonskih goriv v Sloveniji temelji na formuli, ki vključuje 14-dnevno povprečje cen na svetovnih trgih nafte, ter na gibanju tečaja dolar-evro, ki neposredno vpliva na uvozne stroške. To pomeni, da se cene prilagajajo na podlagi realnih tržnih razmer, vendar z nekaj zakasnitve – kar je lahko dobra ali slaba novica, odvisno od trenutnega dogajanja na svetovnem trgu.

Poleg tega država pri regulaciji cen pogosto upošteva širši ekonomski kontekst, vključno z inflacijo in socialnimi razmerami. Tokrat se zdi, da bo vlada dopustila, da cene ostanejo v skladu s formulo, brez dodatnih posegov – kar je v trenutnem okolju, ko so ukrepi pogosto nepredvidljivi, morda najbolj pričakovan scenarij.

Dizel in bencin: Zakaj razlika?

Medtem ko se cena dizla rahlo znižuje, je cena bencina ostala na istem nivoju. Zakaj ta razlika? Dizel je ključen za gospodarske sektorje, kot so logistika, kmetijstvo in industrija, kar pomeni, da so spremembe cen dizla pogosto bolj neposredno povezane z gibanjem cen nafte. Po drugi strani pa je bencin bolj vezan na potrošniško rabo osebnih vozil, kjer povpraševanje običajno ne variira tako drastično.

Vpliv na gospodinjstva in prevoznike

Znižanje cene dizla bo nedvomno najbolj razveselilo prevoznike in voznike dizelskih vozil. Za prevoznike, ki so že tako obremenjeni z visokimi stroški, vsak cent šteje – pri velikih količinah goriva, ki jih porabijo, se lahko celo majhne spremembe hitro seštevajo v znatne prihranke.

Pocenitev kurilnega olja bo še posebej pomembna za gospodinjstva, ki so v zimskih mesecih močno odvisna od tega energenta. Čeprav dva centa na liter morda ne zveni veliko, lahko na letni ravni to pomeni občuten prihranek za družine z večjimi hišami ali starejšimi sistemi ogrevanja.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Sever Slovenije je te dni ne le priča prvemu sneženju, temveč tudi hladnemu vetru odločitev Mercatorjevega vodstva, ki so s svojo ostrino zarezale med zaposlene. Razkritje, da bodo določene poslovalnice zaprte, in to na način, ki bolj spominja na presenečenja slabo organizirane rojstnodnevne zabave kot na premišljeno strateško odločitev, je dvignilo prah. Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je vodstvu očital, da je njihovo ravnanje neodgovorno in odraz brezbrižnosti – do svojih delavcev, do zakonodaje in nenazadnje do vrednot, na katerih je Mercator dolga leta gradil svoj ugled.

Le pol ure pred obvestilom: Naključje ali premišljena ignoranca?

Ko so zaposleni izvedeli za zaprtje poslovalnic Mercator Tehnika in Cash & Carry, je kazalo, kot da bi vodstvo želelo ustvariti vtis “vse je pod nadzorom.” Toda obvestiti delavce le pol ure pred uradno objavo? To ni ravno šolski primer transparentnosti. Sindikat je ostro kritiziral to prakso, saj zakonodaja jasno zahteva, da so takšne odločitve predhodno usklajene s svetom delavcev. Vodstvo je v medijih sicer zatrjevalo, da je vse potekalo v sodelovanju s socialnimi partnerji – a SDTS trdi drugače. »Zavajajoče, neresnične izjave, ki mečejo senco na vse, kar naj bi Mercator predstavljal,« so zapisali.

Humanitarni sklad – simbol skrbi, ki je izginil v tišini

Če je bil Mercator nekoč znan kot “družini prijazno podjetje,” potem je ukinitev humanitarnega sklada udarec naravnost v jedro te identitete. Ta sklad je bil nekoč balzam za zaposlene, ki so se znašli v težkih življenjskih okoliščinah – poplave, bolezni, celo smrt v družini. »V trenutkih, ko ljudje potrebujejo pomoč, ni prostora za ‘izgube’ – ukinitev takšnega orodja ni le poslovna odločitev, temveč tudi moralni zdrs,« so zapisali sindikalisti.

Prodaja počitniških kapacitet: Udarec zaposlenim ali kalkulacija lastnikov?

Do oktobra 2024 so imeli zaposleni dostop do počitniških kapacitet – majhen privilegij, ki pa je nosil simbolično vrednost, saj je izražal skrb podjetja za svoje ljudi. Zdaj so te kapacitete pod pritiskom prodaje, čemur sindikat glasno nasprotuje. »Če lastniki Fortenove želijo Mercator obravnavati kot avtomat za denar, naj se tega lotijo na načine, ki ne uničujejo pravic zaposlenih,« pravijo v SDTS.

In res, prodaja teh kapacitet odpira vprašanje: če se lastniki ne držijo zakonodaje, ki zahteva soglasje sveta delavcev, kako dolgo bodo zaposleni še imeli glas? »Pritiski so vse večji, delavci pa vse tišji – in to je recept za katastrofo,« so zapisali v svojem pozivu.

Ukinitev varnostne službe: Prihranek ali ogrožanje?

Ko se z varnostjo začne trgovati, je čas za alarm. SDTS opozarja, da se zaposleni v Mercatorju soočajo z vedno večjim številom incidentov – od verbalnih napadov do fizičnih poškodb. Čeprav bi morala varnost biti temeljna pravica vsakega zaposlenega, je zdaj očitno postala “luksuz.” »Trgovke in trgovci niso varnostniki – in ne bi smeli biti,« opozarja sindikat. Ukinitev varnostne službe tako ni le vprašanje prihrankov, temveč neposreden napad na dostojanstvo in varnost delavcev.

Kdo bo poplačal izgubljeno zaupanje?

Trenutne razmere v Mercatorju ne prinašajo le težav zaposlenim, temveč tudi širši javnosti odpirajo oči. Kupci, ki so dolgo časa Mercator povezovali z vrednotami domačnosti, zaupanja in solidarnosti, zdaj vidijo razpoke v tej fasadi. »Reklame lahko prebarvajo stene, a ne morejo utišati nezadovoljstva,« poudarja SDTS.

Poziv k spremembam: Zadnja možnost za Mercator?

Sindikat je v svojem pozivu generalnemu direktorju Tomislavu Kramariću in lastnikom Fortenove postavil jasne zahteve. »Socialni dialog ni okras – je temelj, brez katerega Mercator ne bo preživel.« Čeprav je vodstvo v preteklih tednih ponosno razglašalo, da so poslovni rezultati boljši kot lani, to očitno ni dovolj za pomiritev vse večje krize zaupanja.

Zaposleni ostajajo srce vsakega podjetja. Brez njihove motivacije in zaupanja nobena številka na papirju ne bo prinesla dolgotrajnega uspeha. Mercator je nekoč veljal za simbol solidarnosti in domačnosti – bo še znal najti pot nazaj?

Napisal: E. K.

Vir: Google

Danes se je v Dresdnu začela gradnja tovarne čipov v vrednosti deset milijard evrov, ki jo bo zgradila European Semiconductor Manufacturing Company (ESMC). Projekt, v katerega so vključena ključna podjetja, kot so Taiwan Semiconductor Manufacturing Company Limited (TSMC), Bosch, Infineon in NXP Semiconductor, bo prejela pet milijard evrov podpore od nemške države, po odobritvi Evropske komisije.

ESMC, v katerem bo TSMC imel 70-odstotni delež, medtem ko bodo Bosch, Infineon in NXP Semiconductor vsak imeli po deset odstotkov, predstavlja pomemben korak za Evropo v strateškem povečanju svojih proizvodnih zmogljivosti na področju polprevodnikov. Trenutni delež Evrope na svetovnem trgu čipov znaša zgolj deset odstotkov, vendar naj bi se ta številka z dokončanjem tovarne podvojila.

Proizvodnja v tovarni se predvideva, da bo stekla leta 2027, osredotočena pa bo predvsem na čipe za avtomobilsko industrijo, kar je pomemben segment, ki potrebuje visoko zanesljivost in natančnost. Tovarno bo zaznamovalo tudi odprtje dveh tisoč novih delovnih mest, kar bo imelo pozitiven vpliv na lokalno gospodarstvo.

Nemška vlada in Evropska komisija sta poudarili, da bo ta projekt okrepil evropsko oskrbo s polprevodniki, izboljšal odpornost ter prispeval k digitalnemu in zelenemu prehodu. Evropska komisija je izrazila prepričanje, da bo naložba imela “spodbujevalni učinek”, saj bo tovarna predstavljala prvo takšno tovarno v Evropi in bo pomembno vplivala na strateški preobrat v proizvodnji polprevodnikov.

Proizvodnja polprevodnikov je danes ključnega pomena za številne industrije, vključno s tehnologijo, avtomobilsko industrijo in vojsko. Pomanjkanje čipov je leta 2021 povzročilo velike težave, ko so številne avtomobilske tovarne morale začasno zaustaviti proizvodnjo zaradi pomanjkanja teh ključnih komponent. Incident je pokazal, kako kritična je zanesljivost oskrbe s polprevodniki in zakaj so investicije v to področje tako pomembne za stabilnost globalnega gospodarstva.

Gradnja tovarne čipov v Dresdnu predstavlja pomemben korak naprej za evropsko industrijo polprevodnikov in je ključna za zmanjšanje odvisnosti Evrope od uvoza. S tem projektom bo Evropa pridobila ne le pomembne proizvodne zmogljivosti, temveč tudi pomembno strateško prednost na globalnem trgu čipov.

EK; ESMC, Pexels

V zadnjih mesecih so se cene kave v Evropi, vključno s Slovenijo, občutno zvišale, kar je posledica kombinacije globalnih kriz, podnebnih sprememb in lokalnih politik. Pandemija COVID-19 je sprožila val inflacije, ki ga je dodatno poslabšala vojna v Ukrajini. Ta konflikt je povzročil naraščajoče cene energentov in prekinitev dobavnih verig, kar neposredno vpliva na cene surovin, vključno s kavo.

Pomemben dejavnik, ki prispeva k rasti cen, so hutijevski uporniki v Jemnu, ki s svojimi napadi na ladje v Rdečem morju motijo svetovni ladijski promet. Ladje so prisiljene obiti Rt dobrega upanja v Južni Afriki, kar podaljšuje čas transporta in zvišuje stroške, še posebej za kavo iz Vietnama, glavnega proizvajalca robusta kave.

Poleg tega Evropska unija uvaja nova pravila za preprečevanje krčenja gozdov, ki zahtevajo od proizvajalcev kave, da zagotovijo, da njihova proizvodnja ni povzročila krčenja gozdov. Ta pravila pomenijo dodatne stroške za proizvajalce, ki jih bodo verjetno prenesli na potrošnike.

Podnebne spremembe še dodatno zaostrujejo situacijo. V Južni Ameriki so zmrzali in suše v zadnjih letih zmanjšale pridelek kave v Braziliji, medtem ko je v Vietnamu pozna deževna sezona zmanjšala proizvodnjo. Manjša ponudba kave na trgu je vodila do višjih cen.

K tem dejavnikom je treba dodati še učinek močnega ameriškega dolarja, saj se kava na mednarodnem trgu prodaja v dolarjih. Krepitev dolarja je kavo v Evropi še podražila.

Kljub trenutnim visokim cenam pa strokovnjaki napovedujejo, da bi se cene kave lahko srednjeročno stabilizirale. Pričakuje se, da bo prihodnje leto pridelava kave presegla povpraševanje, kar bi lahko pripeljalo do znižanja cen. Do takrat pa bodo ljubitelji kave morali globlje seči v žep za svojo najljubšo skodelico.

EK; Eurostat, Pexels

Slovensko podjetje Alpina, ki je dolgo veljalo za enega vodilnih proizvajalcev obutve v regiji, se sooča s hudimi finančnimi težavami, zaradi katerih bo v Žireh do konca leta 2024 brez dela ostalo 60 zaposlenih. Po zaključku kolektivnega dopusta po 15. avgustu bodo predstavniki podjetja predstavili načrtovano reorganizacijo in optimizacijo, ki vključuje zmanjšanje števila zaposlenih ter selitev dela proizvodnih linij v Bosno in Hercegovino.

Alpina, ki je konec prejšnjega meseca v Žireh zaposlovala 228 ljudi, bo po napovedanem zmanjšanju števila zaposlenih v Sloveniji ohranila približno 168 delovnih mest. Selitev proizvodnih linij, vključno z montažo čevljev za alpsko smučanje, obutve za smučarski tek in pohodništvo ter sekalnico, v Bosno in Hercegovino je del širše strategije podjetja, ki si prizadeva zmanjšati stroške proizvodnje.

Medtem ko bo v Žireh ostal oddelek za razvoj, marketing in prodajo ter orodjarna in oddelek za vlivanje plastike, bo preostanek proizvodnje prenesen v cenejše okolje. Konec julija je bila zaradi tega že zaprta ena izmed dveh proizvodnih enot v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo zaposlenih 90 delavcev.

Vodstvo Alpine se zaveda negativnega vpliva odpuščanj na lokalno okolje in se zavezuje, da bo pri tem postopku upoštevalo socialne kriterije. Kadrovska služba bo delavcem, ki bodo izgubili delo, pomagala pri iskanju nove zaposlitve, kar so že začeli z vključitvijo v lokalno mrežo podjetij, ki iščejo dodaten kader.

Alpina je v zadnjih letih doživela pomemben upad proizvodnje in prodaje. Leta 2023 je podjetje ustvarilo 38,8 milijona evrov prodaje, a kljub temu zabeležilo izgubo v višini 1,7 milijona evrov. Vodstvo podjetja za leto 2024 napoveduje še hujše izgube, ki naj bi dosegle tri milijone evrov, medtem ko naj bi se prodaja znižala na 28 do 29 milijonov evrov, kar je približno 25 odstotkov manj od prvotno načrtovanega.

V iskanju rešitve za svoje finančne težave Alpina raziskuje možnosti financiranja prek posojil pri različnih finančnih institucijah. Vodstvo podjetja se je obrnilo tudi na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da bi preverilo možnosti za pridobitev posojil, vendar do sklenitve dogovorov še ni prišlo.

Kljub finančnim težavam podjetje ostaja osredotočeno na inovacije in razvoj novih izdelkov, predvsem športne obutve. Dolgoročna strategija Alpine je ohraniti vodilni položaj v proizvodnji čevljev za tek na smučeh in se ponovno uveljaviti na trgu čevljev za alpsko smučanje.

Vodstvo podjetja poudarja, da so trenutni ukrepi nujni za preživetje podjetja, kljub temu pa ostajajo optimistični glede prihodnosti in prepričani, da bodo inovativni izdelki ključ do dviga prodaje in stabilnosti podjetja.

EK; Spletni portal Necenzurirano, Pexels